Ustavno sodišče je na seji dne 1. 7. 1993 obravnavalo predlog Marije Rus iz Kočevja, ki jo zastopa Ana Kosten, Breg 12, Stara cerkev, in Oddelka za gospodarstvo občine Kočevje za rešitev spora o pristojnosti in

Za odločanje o predlogu Marije Rus iz Kočevja, Tesarska 5a. za denacionalizacijo premoženja, ki je prešlo v državno last na podlagi menjalne pogodbe, ki sta jo dne 27. 2. 1963 sklenila pok. Ivana Rus iz Dolge vasi št. 15 in Občinski ljudski odbor Kočevje, je pristojno sodišče.

Marija Rus iz Kočevja, Tesarska 5a, ki jo zastopa pooblaščenka Ana Kosten z Brega 12, p. Stara cerkev, je predlagala Temeljnemu sodišču v Ljubljani, Enoti v Kočevju, da odloči o denacionalizaciji in določi denarno odškodnino v obveznicah. Svoj predlog opira na menjalno pogodbo, ki jo je dne 27. 2. 1993 sklenila njena mati, pok. Ivana Rus z Občinskim ljudskim odborom Kočevje in s katero je zamenjala svoj pašnik v izmeri 1 ha, 64 a in 80 m2 za tri parcele v skupni izmeri 93a in 6m2. Predlagateljica trdi, da njena mati te pogodbe ni sklenila svobodno in po svoji volji in da v zamenjavo ni prejela enakovrednega zemljišča in je bila zaradi tega oškodovana.
Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Kočevju, je s sklepom št. U 43/92 z dne 10. 4. 1992 zavrglo ta predlog, češ da ni stvarno pristojno za odločanje, ker zadeva ne spada v sodno pristojnost. V obrazložitvi te odločitve se sklicuje predvsem na to, da je prišlo do podržavljenja upravičenkinega premoženja na podlagi uredbe o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev (Uradni list FLRJ, št. 99/49), da zato veljajo za ta postopek določila upravnega postopka, po katerem bodo postopali upravni organi, določba 5. člena zakona o denacionalizaciji pa da v tem primeru ne pride v poštev.
S sklepom št. 321-37/92-9/3-01 z dne 6. 4. 1993 pa je Oddelek za gospodarstvo občine Kočevje prav tako zaradi nepristojnosti zavrgel to vlogo Marije Rus. V obrazložitvi tega sklepa je tudi navedeno, da v zahtevi za denacionalizacijo vlagateljica res navaja, da je šlo za arondacijo, vendar je iz priloženih dokumentov razvidno, da je nepremičnina prešla v družbeno lastnino na podlagi menjalne pogodbe, za katero vlagateljica zahteva ugotovitev, da je bila pogodbenica Ivana Rus z njo oškodovana. Zaradi tega gre za dejansko stanje iz 5. člena zakona o denacionalizaciji. Ker sta se tako sodišče kot upravni organ izrekla za nepristojna, je Oddelek za gospodarstvo občine Kočevje predlagal ustavnemu sodišču, da v tem sporu o pristojnosti odloči.
Za rešitev tega spora o pristojnosti, v katerem tako sodišče kot upravni organ zavračata svojo pristojnost, je odločilno, ali je pravni temelj za odločitev o zahtevi predlagateljice Marije Rus 3. ali 5. člen zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I). Ta svojo zahtevo opira na pravni posel, za katerega trdi, da je bil sklenjen "pod silo" in da je bila z njim njena mati, pokojna Ivana Rus, bistveno oškodovana. Predlagateljica sicer navaja, da je njena pokojna mali sklenila to pogodbo pod pritiskom tedanjega KGP Kočevje, ki je tedaj izvajalo še zadnje arondacije za potrebe svoje kmetijske in gozdarske proizvodnje. Vendar s to, v navedbah omenjeno grožnjo z arondacijskim postopkom predlagateljica le utemeljuje svojo trditev, da je bil pravni posel sklenjen prisilno. V 5. členu zakona o denacionalizaciji je določeno, da je upravičenec do denacionalizacije tudi fizična oseba, katere stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti. Predlagateljica svojo zahtevo utemeljuje s trditvijo, da je njeno premoženje prešlo v državno last s pravnim poslom in ne na podlagi predpisa ali ukrepa državnega organa brez pravnega naslova, pa tudi, da je bil ta pravni posel sklenjen zaradi sile. Očitno gre torej za vsebino, ki jo ureja 5. člen zakona o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 56. člena tega zakona pa o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena zakona odloča temeljno sodišče v nepravdnem postopku. O zahtevi predlagateljice Marije Rus za denacionalizacijo je torej pristojno odločiti sodišče.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi 3. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list RS, št. 39/74 in 28/76) v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič.