Na podlagi 101. člena ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 14. julija 1993 sprejel
POSLOVNIK DRŽAVNEGA SVETA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina poslovnika)
Ta poslovnik ureja v skladu z ustavo in zakonom o državnem svetu organizacijo in delo državnega sveta in njegovih delovnih teles (v nadaljnjem besedilu: komisije).
2. člen
(Naziv članov državnega sveta)
Za člane državnega sveta se na podlagi tega poslovnika uporablja naziv "državni svetnik" oziroma "državna svetnica" (v nadaljnjem besedilu: državni svetnik).
3. člen
(Izkaznica državnih svetnikov)
(1) Državni svetniki imajo izkaznice s fotografijo, s katerimi lahko uveljavljajo imunitetno pravico.
(2) Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izdanih izkaznicah skrbi sekretar državnega sveta v sodelovanju s komisijo, pristojno za mandatno-imunitetna, poslovniška in administrativna vprašanja.
(3) O izgubi izkaznice mora državni svetnik takoj obvestiti sekretarja državnega sveta.
(4) Če državnemu svetniku preneha mandat, je dolžan vrniti izkaznico v roku sedmih dni.
II. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA SVETA
4. člen
(Sklic in vodenje prve seje državnega sveta)
(1) Prvo sejo državnega sveta skliče v skladu z zakonom predsednik državnega zbora najkasneje dvajset dni po njegovi izvolitvi, vendar ne prej kot petnajsti dan po njegovi izvolitvi.
(2) Pred prvo sejo državnega sveta skličejo najstarejši člani posameznih interesnih skupin seje le-teh zaradi priprave na prvo sejo državnega sveta.
(3) Prvo sejo državnega sveta vodi v skladu z zakonom do izvolitve predsednika ali podpredsednika državnega sveta najstarejši državni svetnik, če je ta zadržan ali če odkloni pa naslednji najstarejši državni svetnik. Če je zadržan tudi ta ali če odkloni vodenje, vodi prvo sejo državni svetnik, ki ga določi državni svet.
5. člen
(Mandatno-imunitetna komisija)
(1) Državni svet izvoli na prvi seji mandatno-imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik iz vsake interesne skupine.
(2) Mandatno-imunitetni komisiji se predloži poročilo republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi državnih svetnikov in morebitne pritožbe kandidatov za državne svetnike interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti.
6. člen
(Potrditev mandatov)
(1) Državni svet potrdi mandate državnih svetnikov na predlog mandatno-imunitetne komisije potem, ko dobi poročilo te komisije o pregledu potrdil o izvolitvi in o morebitnih pritožbah kandidatov, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti.
(2) Državni svet potrdi mandate, ki niso sporni, v celoti. Državni svetnik, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
(3) Šteje se, da je državni svet odločil o pritožbi kandidata za državnega svetnika z odločitvijo o spornem mandatu.
III. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
7. člen
(Volitve v državnem svetu)
(1) Državni svet izvoli predsednika in podpredsednika državnega sveta ter predsednike, podpredsednike in člane komisij.
(2) Predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki, podpredsedniki in člani komisij se volijo za dobo dveh let in pol in so lahko na to funkcijo ponovno izvoljeni.
(3) Državni svet izvoli predsednika in podpredsednika državnega sveta s tajnim glasovanjem.
(4) Predsednike, podpredsednike in člane komisij voli državni svet na predlog interesnih skupin z javnim glasovanjem, razen če najmanj osem državnih svetnikov, ali vsi člani ene interesne skupine zahtevajo tajno glasovanje.
8. člen
(Tajno glasovanje)
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Za neveljavne glasovnice se štejejo glasovnice, iz katerih ni mogoče razbrati volje državnega svetnika, ki so podpisane ali vsebujejo kakšen dodatek. Prazne glasovnice so veljavne in se štejejo kot vzdržani glasovi.
9. člen
(Volitve predsednika in podpredsednika državnega sveta)
(1) Kandidata za predsednika in podpredsednika državnega sveta predlaga skupina najmanj osmih državnih svetnikov ali vsi člani ene interesne skupine.
(2) O predlogu se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI. Na dnu glasovnice je beseda ZA na desni, beseda PROTI pa na levi strani glasovnice.
(3) Rezultate volitev razglasi predsedujoči na seji državnega sveta.
(4) Kandidat za predsednika državnega sveta oziroma podpredsednika je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh državnih svetnikov.
(5) Če je za predsednika oziroma podpredsednika državnega sveta predlaganih več kandidatov, državni svetniki glasujejo z glasovnicami tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo. Na listi kandidatov so predlagani kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bili predlagani.
(6) Če je predlaganih več kandidatov, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če v drugem krogu nobeden od obeh kandidatov ne dobi potrebne večine, se v tretji krog glasovanja uvrsti kandidat z večjim številom glasov.
(7) Če sta bila v prvem krogu predlagana le dva kandidata in nobeden od njiju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z večjim številom glasov.
(8) Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
(9) Če edini kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidature.
10. člen
(Vodenje volitev)
(1) Volitve vodi predsednik državnega sveta, ki mu pomagajo še štirje na seji izvoljeni državni svetniki, ki so člani ostalih interesnih skupin.
(2) Kadar državni svet voli predsednika državnega sveta, vodi volitve najstarejši državni svetnik, če pa le-ta odkloni ali je zadržan, pa naslednji najstarejši državni svetnik. Če je zadržan tudi ta ali če odkloni vodenje, vodi volitve predsednika državni svetnik, ki ga določi državni svet.
(3) Izid volitev razglasi predsednik državnega sveta oziroma predsedujoči na seji državnega sveta.
11. člen
(Potrebna večina)
Volitve se lahko izvedejo, če je prisotna večina državnih svetnikov.
12. člen
(Izvolitev komisij)
(1) Državni svet izvoli komisije v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika komisije še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
(2) Kandidatne liste za komisije se pripravijo na podlagi dogovora med interesnimi skupinami in se predložijo predsedniku državnega sveta.
(3) Če so volitve komisij tajne, se glasuje z eno glasovnico.
(4) Na glasovnici mora biti napisana predlagana kandidatna lista za izvolitev komisije v celoti. Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika na vsaki kandidatni listi oziroma pred imenom vsakega kandidata za člana komisije mora biti zaporedna številka.
(5) Če kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Če kandidatna lista tudi pri ponovnem glasovanju ne dobi potrebne večine, se interesne skupine dogovorijo za novo kandidatno listo.
13. člen
(Postopek za razrešitev)
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
14. člen
(Imenovanje sekretarja državnega sveta)
Sekretarja državnega sveta imenuje državni svet z javnim glasovanjem na predlog predsednika državnega sveta.
15. člen
(Imenovanje sekretarjev komisij)
Sekretarje komisij imenuje državni svet z javnim glasovanjem na predlog predsednika državnega sveta po predhodnem posvetovanju s predsednikom komisije.
IV. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA
16. člen
(Predsednik)
(1) Predsednik državnega sveta predstavlja državni svet; pripravlja, sklicuje in vodi seje državnega sveta; podpisuje sklepe, ki jih sprejme državni svet; skrbi za uresničevanje z ustavo, zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim zborom in z vlado; skrbi za sodelovanje z drugimi državnimi organi; v okviru pooblastil, ki mu jih daje zakon in ta poslovnik, skrbi za varovanje časti in ugleda državnega sveta; opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom in skrbi za izvajanje tega poslovnika.
(2) Predsednik državnega sveta opravlja tudi druge naloge, ki jih določa ta poslovnik.
17. člen
(Obvestila in pojasnila)
Državni svetniki lahko zahtevajo od predsednika državnega sveta obvestila in pojasnila v zvezi z opravljanjem njegove funkcije.
18. člen
(Podpredsednik)
Podpredsednik državnega sveta pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej ter ga nadomešča v primeru zadržanosti.
V. SEKRETAR
19. člen
(Vodenje službe)
(1) Sekretar državnega sveta vodi službo državnega sveta.
(2) Sekretar državnega sveta ima glede delovnih razmerij delavcev v službi državnega sveta pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom.
20. člen
(Naloge v zvezi z delovanjem državnega sveta)
Sekretar državnega sveta organizira seje in zagotavlja pogoje za delo državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin; pomaga predsedniku in podpredsedniku pri pripravi in vodenju sej državnega sveta in opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.
21. člen
(Odredbodajalec)
(1) Sekretar državnega sveta pripravi predlog predračuna sredstev za delo državnega sveta.
(2) Sekretar državnega sveta je odredbodajalec za uporabo sredstev za delo državnega sveta.
VI. KOLEGIJ DRŽAVNEGA SVETA
22. člen
(Kolegij državnega sveta)
(1) Kolegij državnega sveta sestavljajo predsednik in podpredsednik državnega sveta in vodje interesnih skupin.
(2) Kolegij državnega sveta je posvetovalno telo, ki pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, predvsem pri določanju predlogov dnevnih redov za seje državnega sveta in pri dodeljevanju zadev v obravnavo pristojnim komisijam. Predstavniki interesnih skupin pri tem skrbijo za pretok informacij in iniciativ med predsednikom državnega sveta in interesnimi skupinami.
(3) Državni svet lahko pooblasti kolegij za sprejem odločitev kadrovske, organizacijske in finančne narave.
(4) Predsednik lahko na sejo kolegija državnega sveta povabi predsednike komisij ali njihove poročevalce in državne svetnike, ki so dali predloge in pobude za obravnavo posameznih zadev.
(5) Predsednik je dolžan sklicati sejo kolegija državnega sveta, če to zahteva vodja ene od interesnih skupin.
(6) Pri delu kolegija državnega sveta sodeluje tudi sekretar državnega sveta, ki pomaga predsedniku pri pripravi sej kolegija in skrbi za zapisnike teh sej.
VII. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRŽAVNIH SVETNIKOV
1. Splošne določbe
23. člen
(1) Državni svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej državnega sveta in njegovih komisij, katerih člani so, pravico, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, dolžnost varovanja podatkov zaupne narave, pravico do imunitete, pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.
(2) V sklepu o ustanovitvi in nalogah komisije, pristojne za mandatno-imunitetna, poslovniška in administrativna vprašanja, se določijo ukrepi, ki jih ta komisija kot častno razsodišče lahko izreka državnim svetnikom, ki ne opravičujejo svojih izostankov iz sej državnega sveta in njegovih komisij. Državni svet lahko tudi sklene, da se državnim svetnikom zaradi izostajanja iz sej državnega sveta in njegovih komisij v določenem obsegu zmanjša znesek nadomestila dela izgubljenega zaslužka.
(3) Državni svetniki imajo pravico do vpogleda v vsa gradiva, s katerimi razpolaga državni svet in njegove komisije.
2. Imuniteta
24. člen
(Uživanje imunitete)
(1) Državni svetnik uživa imuniteto od potrditve do prenehanja njegovega mandata.
(2) Državni svetnik ni kazensko, odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega sveta ali njegovih komisij.
25. člen
(Dovoljenje državnega sveta)
(1.) Državni svetnik ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenskega postopka brez dovoljenja državnega sveta, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen nad pet let zapora.
(2) Državni svet lahko prizna imuniteto tudi državnemu svetniku, ki se nanjo ni skliceval, ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.
26. člen
(Zahteva za odvzem in obvestilo o priporu)
(1) Pristojni državni organ, ki namerava državnega svetnika, ki se sklicuje na imuniteto, pripreti, ali začeti proti njemu kazenski postopek, pošlje zahtevo za odvzem imunitete predsedniku državnega sveta.
(2) V primeru, ko je bil državni svetnik priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, je dolžan pristojni državni organ nemudoma poslati predsedniku državnega sveta obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka.
(3) Pristojni državni organ je dolžan poslati obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka predsedniku državnega sveta tudi v primeru, ko se državni svetnik ni skliceval na imuniteto.
27. člen
(Mandatno-imunitetna komisija)
(1) Predsednik državnega sveta takoj pošlje zahtevo za odvzem imunitete oziroma obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka mandatno-imunitetni komisiji državnega sveta.
(2) Mandatno-imunitetna komisija prouči zahtevo za odvzem imunitete in o tem poroča državnemu svetu na prvi naslednji seji.
(3) Mandatno-imunitetna komisija predlaga državnemu svetu odvzem ali vzpostavitev imunitete.
28. člen
(Odločitev o odvzemu)
Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije odloči državni svet najkasneje v 30 dneh od prejema zahteve za odvzem imunitete ali obvestila o priporu oziroma začetku kazenskega postopka.
29. člen
(Vzpostavitev imunitete)
Državni svet sme državnemu svetniku vzpostaviti imuniteto tudi, če se državni svetnik nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje funkcije državnega sveta.
30. člen
(Nedopustnost presoje dokazov in kazenske odgovornosti)
(1) Pri obravnavanju zahteve za odvzem imunitete in obvestila o priporu ter začetku kazenskega postopka državni svet ne vrednoti dokazov in ne ocenjuje, ali je podan dejanski stan državnemu svetniku očitanega kaznivega dejanja in ali je državni svetnik kazensko odgovoren.
(2) Državni svet brez razprave odloča o odvzemu ali o vzpostavitvi imunitete.
31. člen
(Mandatno-imunitetna komisija)
(1) Kadar je treba o odvzemu imunitete ali vzpostavitvi imunitete odločati med sejama državnega sveta in glede na okoliščine primera ni mogoče počakati do prve prihodnje seje državnega sveta, odloči o odvzemu imunitete ali njeni vzpostavitvi mandatno-imunitetna komisija.
(2) Mandatno-imunitetna komisija odloča v vsakem primeru takoj o vzpostavitvi imunitete državnemu svetniku, ki je v priporu.
(3) Mandatno-imunitetna komisija mora sporočiti državnemu svetu svojo odločitev na njegovi prvi prihodnji seji. Državni svet potrdi njeno odločitev ali pa jo razveljavi.
32. člen
(Posledice odvzema ali vzpostavitve imunitete)
(1) Svojo odločitev o odvzemu imunitete ali njeni vzpostavitvi pošlje državni svet nemudoma pristojnemu državnemu organu.
(2) V primeru, da je državni svet vzpostavil imuniteto državnemu svetniku, ki je bil priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, in v primeru, ko se državni svetnik ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi oziroma se priprti državni svetnik takoj izpusti na prostost. Ustrezno odločbo o tem izda pristojni državni organ.
33. člen
(Dopustnost pripora)
Kadar da državni svet ali mandatno-imunitetna komisija dovoljenje za pripor ali za začetek kazenskega postopka, sme biti državni svetnik priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega začet le za kaznivo dejanje, za katerega je bilo dovoljenje dano.
34. člen
(Začetek kazenskega postopka pred potrditvijo mandata)
Kadar je bil državni svetnik priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek pred potrditvijo njegovega mandata, postopa državni svet tako kot v primeru, ko se državni svetnik ni skliceval na imuniteto.
3. Stiki državnih svetnikov z volivci
35. člen
(1) Na zahtevo interesnih organizacij in lokalnih skupnosti so državni svetniki dolžni le-te obveščati o svojem delu ter vlagati pobude in predloge na njihovo zahtevo.
(2) Državni svetnik uresničuje stike z volivci v interesnih organizacijah in lokalnih skupnostih tudi preko pisarne, ki je v ta namen organizirana v njegovi volilni enoti.
(3) Kadar nastanejo za državnega svetnika zaradi stikov z volivci stroški, pripravi zapis in ga pošlje sekretarju državnega sveta. Na podlagi tega zapisa se opravi obračun in povrnitev stroškov državnemu svetniku.
VIII. INTERESNE SKUPINE V DRŽAVNEM SVETU
36. člen
(Interesne skupine)
Interesne skupine v državnem svetu predstavljajo:
– predstavniki delodajalcev,
– predstavniki delojemalcev,
– predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,
– predstavniki negospodarskih dejavnosti in
– predstavniki lokalnih interesov.
37. člen
(Vodja interesne skupine)
(1) Vsaka interesna skupina izvoli izmed sebe vodjo, ki ga v odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča eden od članov interesne skupine. Vodje interesnih skupin se volijo za dobo dveh let in pol in so lahko na to funkcijo ponovno izvoljeni.
(2) Vodja interesne skupine vodi in organizira delo interesne skupine ter sklicuje in vodi njene seje.
38. člen
(Oblikovanje stališč)
Interesne skupine lahko oblikujejo stališča do posameznih zadev, ki so na dnevnem redu sej državnega sveta in njegovih komisij.
IX. ZADEVE, KI JIH OBRAVNAVA DRŽAVNI SVET
39. člen
Državni svet:
– obravnava zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa 97. člen ustave,
– določi na predlog kolegija državnega sveta predlog predračuna sredstev, ki naj bodo v republiškem proračunu zagotovljena za delo državnega sveta.
– odloča o drugih vprašanjih, ki jih določa ta poslovnik.
40. člen
(Gradiva, ki se pošiljajo državnim svetnikom)
Državnim svetnikom se pošiljajo:
1. vsi predlogi in pobude državnih svetnikov,
2. odgovori vlade na predloge in pobude državnih svetnikov,
3. vsa gradiva, ki jih vlada predloži v obravnavo državnemu zboru,
4. vsa gradiva, ki jih poslanci ali delovna telesa državnega zbora predložijo v obravnavo državnemu zboru,
5. sklici sej državnega zbora.
41. člen
(Predlogi, pobude in vprašanja državnih svetnikov)
(1) V skladu z zakonom lahko vsak državni svetnik na seji državnega sveta predlaga obravnavo vprašanja iz pristojnosti državnega sveta in daje pobude za predloge, mnenja in zahteve, ki jih sprejema državni svet o zadevah iz pristojnosti državnega zbora.
(2) Državni svetnik predloži predlog, pobudo ali vprašanje iz prejšnjega odstavka predsedniku državnega sveta v pisni obliki s svojim podpisom in s predlogom sklepa za odločanje na seji državnega sveta.
42. člen
(Dodeljevanje gradiv v obravnavo)
(1) Predsednik državnega sveta dodeli predloge in pobude državnih svetnikov v roku treh dni v obravnavo pristojni komisiji, lahko pa tudi drugim komisijam. Pristojna komisija mora pripraviti poročilo o obravnavi predloga ali pobude državnega svetnika praviloma do naslednje seje državnega sveta, vendar najkasneje do druge naslednje seje državnega sveta.
(2) Vprašanja državnih svetnikov uvrsti predsednik državnega sveta direktno na prvo naslednjo sejo državnega sveta v razpravo in odločanje.
(3) Gradiva državnega zbora in gradiva vlade dodeli predsednik državnega sveta v roku treh dni v obravnavo pristojni komisiji in določi rok za pripravo poročila.
(4) Predsednik državnega sveta lahko dodeli gradiva iz prejšnjega odstavka v roku treh dni v obravnavo tudi drugim komisijam.
43. člen
(Zahteva za razpis referenduma)
(1) Vsak državni svetnik lahko da pobudo za razpis referenduma iz drugega odstavka 90. člena ustave. Pobuda mora biti predložena vpisni obliki in obrazložena.
(2) Državni svet sprejme zahtevo za razpis referenduma z večino glasov vseh državnih svetnikov (drugi odstavek 99. člena ustave).
(3) Predsednik državnega sveta pošlje zahtevo za razpis referenduma predsedniku državnega zbora.
44. člen
(Zahteva za preiskavo iz 93. člena ustave)
(1) Vsak državni svetnik lahko da pobudo za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena ustave. Pobuda mora biti predložena v pisni obliki in obrazložena.
(2) O zahtevi za preiskavo odloči državni svet z večino glasov navzočih državnih svetnikov.
45. člen
(Nujna pobuda ali predlog)
Predlog ali pobuda se štejeta kot nujna, če ju predloži najmanj osem državnih svetnikov ali vsi člani ene od interesnih skupin. Takšen predlog oziroma pobudo je predsednik dolžan uvrstiti v predlog dnevnega reda naslednje seje državnega sveta pred ostalimi točkami in jo nemudoma dodeliti v obravnavo pristojni komisiji.
46. člen
(Umik predloga ali pobude)
Državni svetnik lahko vsak čas umakne predlog ali pobudo, in sicer do konca obravnave predloga ali pobude. Državnemu svetniku umika predloga ali pobude ni treba obrazložiti.
X. SEJE DRŽAVNEGA SVETA
1. Javnost dela
47. člen
(1) Seje državnega sveta so javne.
(2) Javnost se lahko omeji ali izključi, če tako zaradi splošnih koristi odloči državni svet.
48. člen
(Gradiva zaupne narave)
(1) Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva državnega sveta, ki so zaupne narave.
(2) Državni svetnik ne sme sporočiti javnosti podatkov iz dokumentov in gradiv, ki so zaupne narave.
(3) Za seje državnega sveta, na katerih se obravnavajo podatki zaupne narave, velja način, ki je določen za ravnanje z zaupnimi podatki in gradivi.
49. člen
(Baze podatkov)
Dostop do baze podatkov in njeno uporabo ureja poseben akt.
2. Sedežni red
50. člen
(1) Državni svet sprejme stalni sedežni red. (2) Stalni sedežni red se določi tudi za vlado in druge udeležence sej državnega sveta.
3. Sklicevanje sej
51. člen
(Sklicevanje sej)
(1) Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo ali po sklepu državnega sveta, na zahtevo komisije državnega sveta, na pisno zahtevo vodje ene ali več interesnih skupin ali na zahtevo osmih državnih svetnikov. Predlagatelji morajo hkrati predložiti ustrezna gradiva.
(2) Seje državnega sveta so praviloma v sredo.
(3) Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje državnim svetnikom praviloma 14 dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta, vendar najkasneje pet dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta.
(4) Vsa gradiva za seje ter predloge, mnenja in zahteve, o katerih bo odločal državni svet, se pošljejo državnim svetnikom.
(5) Predsednik državnega sveta odredi, katere druge udeležence se lahko povabi na sejo državnega sveta ali k obravnavi posamezne zadeve.
(6) Kadar je na dnevnem redu državnega zbora sprejem zakona, glede katerega je bila v državnem svetu obravnavana možnost, da bi bila sprejeta zahteva iz tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave (odložni veto), predsednik skliče sejo državnega sveta praviloma šesti dan po sprejetju zakona.
52. člen
(Korespondenčna seja)
(1) V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot pa je mogoče sklicati sejo državnega sveta, lahko predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo. Če se državni svetnik ne strinja s predlogom za izvedbo korespondenčne seje in je dana zahteva za sklic seje v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, mora predsednik sklicati sejo državnega sveta.
(2) V ta namen se predsednik državnega sveta po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje z državnimi svetniki in dobi od njih odgovor.
(3) Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z "da" ali "ne" ("ZA" ali "PROTI").
(4) O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovori državnih svetnikov. Ta zapisnik potrdi državni svet na naslednji seji. Predsednik mora na naslednji seji državnega sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje.
4. Dnevni red seje
53. člen
(Predlog dnevnega reda)
(1) Predlog dnevnega reda seje določi predsednik po posvetovanju s podpredsednikom in vodji interesnih skupin, če pa predsednik skliče sejo državnega sveta na lastno pobudo, določi predlog dnevnega reda predsednik sam.
(2) Pri določanju dnevnega reda državni svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi.
(3) Predlog dnevnega reda že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma na podlagi pisno obrazloženega predloga, če so razlogi za razširitev dnevnega reda nastali po sklicu seje in če so državni svetniki prejeli gradiva, ki so podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Predlagatelj lahko predlog za razširitev dnevnega reda na seji državnega sveta še ustno obrazloži. Njegova obrazložitev lahko traja največ petnajst minut.
(4) Državni svet odloči o utemeljenosti vsakega predloga za razširitev dnevnega reda brez razprave.
(5) Na dnevni red se uvrstijo zakoni, ki jih predsednik državnega zbora pošlje predsedniku državnega sveta, preden jih predloži v podpis predsedniku republike, če je v skladu s prvim odstavkom 51. člena tega poslovnika dana zahteva za sklic seje.
(6) Zahtevo državnega zbora, da mora državni svet izreči mnenje o določeni zadevi, je treba uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje državnega sveta.
(7) Na dnevni red seje se uvrstijo tudi druga vprašanja iz pristojnosti državnega sveta, ki jih določa 97. člen ustave, za katera je podan pisni predlog.
54. člen
(Pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov)
(1) Na dnevnem redu vsake seje državnega sveta mora biti posebna točka dnevnega reda za pobude, vprašanja in zahteve državnih svetnikov, ki traja največ eno uro. Kolikor ta točka, ki se praviloma obravnava kot druga točka dnevnega reda, po poteku ene ure še ni izčrpana, se nadaljuje kot zadnja točka dnevnega reda seje državnega sveta.
(2) Državni svetnik je upravičen do odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo v roku dveh mesecev. Če v tem roku ne dobi odgovora na pobudo, vprašanje ali zahtevo, se obravnava njegove pobude, vprašanja ali zahteve uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega sveta.
55. člen
(Pošiljanje gradiv interesnim organizacijam in lokalnim skupnostim)
Gradiva za sejo državnega sveta se pošiljajo tudi interesnim organizacijam in lokalnim skupnostim, ki po zakonu volijo državne svetnike.
5. Sklepčnost
56. člen
(1) Število prisotnih na seji državnega sveta se ugotavlja z vpisom državnih svetnikov v listo prisotnih. Predsednik državnega sveta lahko ugotavlja sklepčnost tudi z uporabo tehničnih naprav ali s poimenskim klicanjem.
(2) Državni svet začne z delom, če je na seji prisotna večina državnih svetnikov.
(3) Državni svet sklepa, če je na seji navzoča večina državnih svetnikov.
(4) Sklepčnost je potrebna pri glasovanju in pri volitvah in se ugotavlja pred vsakim glasovanjem.
(5) V primeru nesklepčnosti predsednik državnega sveta prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
6. Predsedovanje na seji državnega sveta
57. člen
(Vodenje seje)
(1) Predsednik državnega sveta odpre, vodi in zaključi sejo državnega sveta.
(2) Predsednik najprej ugotovi, ali je državni svet sklepčen, in navede imena opravičeno odsotnih državnih svetnikov.
(3) Državni svet lahko razpravlja in sklepa le o zadevah, ki so na dnevnem redu seje državnega sveta.
(4) Kadar se predsednik prijavi k razpravi, preda vodenje seje podpredsedniku, zapusti predsedniško mesto in razpravlja za govorniškim odrom. Kadar se prijavi k razpravi podpredsednik, zapusti podpredsedniško mesto in razpravlja za govorniškim odrom.
(5) V primeru zadržanosti predsednika in podpredsednika državnega sveta vodi sejo eden izmed državnih svetnikov, ki ga na seji določi državni svet.
7. Potek seje
58. člen
(Prijava k besedi in dodelitev besede)
(1) Državni svetniki se prijavljajo k razpravi za določeno točko dnevnega reda od začetka seje do konca razprave o tej točki pisno ali ustno, pri čemer se praviloma najprej izčrpa lista pisno prijavljenih.
(2) Poročevalci komisij in predstavniki predlagateljev zadev imajo na začetku razprave o točki dnevnega reda pravico do obrazložitve.
(3) Govornik sme govoriti potem, ko mu je dal besedo predsednik državnega sveta.
(4) Govornik se najprej predstavi z imenom in priimkom, kolikor ni bil že predhodno najavljen s strani predsednika.
(5) Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
(6) Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik državnega sveta.
(7) Predsednik državnega sveta skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
59. člen
(Prekinitev seje)
(1) Predsednik državnega sveta lahko prekine delo državnega sveta, če so potrebna posvetovanja, če je potrebno pridobiti mnenja ter v drugih upravičenih primerih.
(2) Predsednik državnega sveta prekine sejo, če tako zahteva najmanj osem državnih svetnikov ali ena od interesnih skupin.
60. člen
(Trajanje razprave)
(1) Govornik lahko o istem vprašanju govori le enkrat in ima pravico do dveh replik. Če je bil govornik v predhodni razpravi posebej imenovan ali pozvan, ima pravico še do ene dodatne replike.
(2) Razprava je časovno omejena na petnajst minut.
(3) Predstavnik interesne skupine lahko kot poročevalec o istem vprašanju govori dvakrat, vendar drugič največ deset minut.
(4) Replika sme trajati največ dve minuti, predsednik pa jo lahko podaljša na največ pet minut.
61. člen
(Vrstni red razpravljalcev)
(1) Vrstni red razprave določi predsednik državnega sveta.
(2) Predlagatelj določene zadeve, ki je sprejeta na dnevni red seje, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
(3) Za njim dobijo besedo poročevalci komisij, državni svetniki in drugi povabljeni udeleženci seje državnega sveta, ki so se prijavili k besedi.
(4) Predsednik daje besedo državnim svetnikom praviloma po vrstnem redu, kakor so oddali prijave za razpravo, razen če je treba zagotoviti enakomerno zastopanost razpravljalcev glede na njihovo pripadnost posameznim interesnim skupinam.
(5) Če državnega svetnika, ki se je prijavil k razpravi, ni v dvorani, ko mu predsednik da besedo, mu lahko predsednik po svoji presoji da besedo po končani razpravi vseh prijavljenih.
(6) Državnemu svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega državnega svetnika ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če državni svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči državni svet o vprašanju brez razprave. Državni svetniki v tem primeru tudi ne obrazlagajo glasu.
(7) Če zahteva državni svetnik besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, mu da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora državni svetnik omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
62. člen
(Zaključek razprave)
(1) Predsednik državnega sveta zaključi razpravo, ko je lista razpravljalcev izčrpana in ni več prijavljenih k besedi.
(2) Na predlog predsednika ali najmanj osmih državnih svetnikov ali ene od interesnih skupin lahko državni svet sklene, da bo zaključil razpravo še preden je lista razpravljalcev izčrpana, vendar le v primeru, če so vse interesne skupine že predstavile svoja stališča.
(3) Če državni svet o zadevi, ki jo je obravnaval, obravnave ni zaključil ali če je bila obravnava prekinjena, se nadaljevanje obravnave te zadeve preloži na eno od naslednjih sej.
8. Vzdrževanje reda na seji
63. člen
(1) Za red na seji državnega sveta skrbi predsednik državnega sveta. Za kršitev reda se smejo izrekati na seji naslednji ukrepi:
1. opomin,
2. odvzem besede,
3. odstranitev iz dvorane.
(2) Opomin izreče predsednik državnemu svetniku, ki govori, čeprav mu predsednik ni dal besede, če se državni svetnik ne drži dnevnega reda, če seže drugemu v besedo ali če na drugačen način krši red na seji oziroma določbe tega poslovnika. Opomin lahko predsednik izreče tudi drugim udeležencem seje.
(3) V primeru, da je predsednik že dvakrat opomnil državnega svetnika, naj se drži obravnavane teme, mu lahko odvzame besedo do konca razprave.
(4) Zoper odvzem besede lahko državni svetnik ugovarja. O ugovoru odloči državni svet brez razprave. Državni svetniki v tem primeru tudi ne obrazlagajo glasu.
(5) Predsednik lahko odredi, da se odstrani iz dvorane vsakdo, ki grobo krši red na seji državnega sveta. Ukrep odstranitve iz dvorane velja do konca seje.
(6) V primeru, če ni mogoče zagotoviti reda, lahko predsednik prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
9. Glasovanje in odločanje
64. člen
(Obrazložitev glasu pred glasovanjem)
Državni svetnik ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem, razen če poslovnik ne določa drugače. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot dve minuti, predsednik pa jo lahko podaljša na največ pet minut.
65. člen
(Priprava sklepov)
(1) Pred sejo državnega sveta se praviloma sestanejo interesne skupine.
(2) Na seji državnega sveta lahko vodja interesne skupine predstavi stališče interesne skupine do posameznih vprašanj.
(3) Če imajo interesne skupine do posameznih vprašanj različna stališča, državni svet izvoli usklajevalno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki iz vsake interesne skupine, in ki pripravi usklajen predlog sklepa.
(4) Če usklajevalna komisija ne uspe. pripraviti usklajenega predloga sklepa, državni svet lahko izvoli novo komisijo, ali pa sklene, da še da predlog sklepa na glasovanje.
(5) Pri odložitvi odločanja v primeru zahteve iz tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave (odložni veto) je treba upoštevati sedemdnevni rok.
66. člen
(Glasovanje)
(1) Državni svet odloča z večino navzočih državnih svetnikov, razen če se z ustavo, zakonom ali tem poslovnikom ne zahteva višja stopnja soglasja.
(2) Državni svetniki glasujejo tako, da se opredelijo "ZA", "PROTI" ali "VZDRŽAN".
(3) Odločitev je sprejeta, če je na sklepčni seji število oddanih glasov "ZA" večje od števila oddanih glasov "PROTI", pri čemer je sklep sprejet, če je zanj glasovalo najmanj enajst državnih svetnikov, razen če se z ustavo, zakonom ali tem poslovnikom ne zahteva višja stopnja soglasja.
(4) Državni svet glasuje javno z uporabo glasovalne naprave, če to ni mogoče pa ž dvigom rok.
67. člen
(Ugotavljanje izida glasovanja)
(1) Izid glasovanja ugotovi in objavi predsednik državnega sveta.
(2) Vsak državni svetnik lahko zahteva, da se mu izroči računalniški izpis poteka javnega glasovanja.
68. člen
(Preverjanje stopnje soglasja)
(1) Pred glasovanjem o predlogu sklepa se lahko preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem. O tem, ali naj se preveri stopnja soglasja s predhodnim izjavljanjem, odloči predsednik državnega sveta.
(2) Na predlog državnega svetnika mora predsednik preveriti stopnjo soglasja s predhodnim izjavljanjem.
69. člen
(Poimensko glasovanje)
(1) Državni svetniki se izjavljajo poimensko, če tako odloči državni svet na predlog predsednika državnega sveta ali državnega svetnika. Državne svetnike se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem vrstnem redu.
(2) Poimensko se glasuje tako, da se vsak poklicani državni svetnik izjavi "ZA" ali "PROTI" ali "VZDRŽAN ".
(3) Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo državni svetniki, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
(4) Klicanje državnih svetnikov opravlja sekretar državnega sveta.
70. člen
(Tajno glasovanje)
(1) Državni svet tajno glasuje o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih državnih svetnikov na predlog predsednika državnega sveta, najmanj osmih državnih svetnikov ali ene od interesnih skupin.
(2) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(3) Če glasovanja ni mogoče izpeljati zaradi nesklepčnosti, predsednik prekine sejo.
71. člen
(Ponovitev glasovanja)
(1) Če državni svetnik ugovarja poteku glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči državni svet brez razprave. Državni svetniki v tem primeru tudi ne obrazlagajo glasu.
(2) Državni svetnik mora dati ugovor takoj po glasovanju pred prehodom na novo točko dnevnega reda.
10. Zapisnik seje
72. člen
(Zapisnik)
(1) O vsaki seji državnega sveta se piše zapisnik, ki se državnim svetnikom pošlje praviloma s sklicem naslednje seje.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Na zahtevo državnega svetnika se v zapisniku navede njegovo ločeno mnenje v zvezi s posameznim sklepom.
(3) Na dnevnem redu vsake seje državnega sveta mora biti prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak državni svetnik ima pravico pisno podati pripombe na zapisnik.
(4) O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči državni svet na seji brez razprave. Državni svetniki v tem primeru tudi ne obrazlagajo glasu. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(5) Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik državnega sveta in sekretar državnega sveta.
(6) Za zapisnik skrbi sekretar državnega sveta.
73. člen
(Dobesedni zapisi)
(1) O delu na seji državnega sveta se vodijo dobesedni zapisi (magnetogram seje).
(2) Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati dobesedne zapise in v roku sedmih dni od seje državnega sveta predlagati redakcijske popravke teh zapisov, ki pa ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. Po opravljenem pregledu in redakcijskih popravkih govornik s svojim podpisom potrdi pregled zapisov.
(3) Dobesedni zapisi se priložijo k zapisniku, če to zahteva državni svetnik.
(4) Dobesedni zapisi se objavijo v publikaciji "Sejni zapisi".
XI. OBVEŠČANJE JAVNOSTI O DELU DRŽAVNEGA SVETA
74. člen
(1) Predstavnikom sredstev javnega obveščanja državni svet in njegove komisije posredujejo ustrezna gradiva.
(2) Novinarske konference lahko sklicujejo predsednik državnega sveta v imenu državnega sveta, predsedniki komisij v imenu komisij in vodje interesnih skupin v imenu interesnih skupin. (3) Predlog dnevnega reda sklicane seje državnega sveta se pošlje sredstvom javnega obveščanja.
XII. KOMISIJE DRŽAVNEGA SVETA
75. člen
(Ustanovitev stalnih in občasnih komisij državnega sveta)
(1) Državni svet ustanavlja stalne in občasne komisije s sklepom, s katerim določi sestavo, pristojnosti in število članov posamezne komisije.
(2) Komisije imajo od pet do deset članov. V vsaki komisiji je vsaka interesna skupina praviloma zastopana najmanj z enim članom.
(3) Če katera od interesnih skupin ni zastopana v kateri od komisij, lahko pooblasti predstavnika katere od drugih interesnih skupin, da jo predstavlja v tej komisiji.
76. člen
(Naloge komisij)
(1) Komisije morajo obravnavati zadeve iz svojega delovnega področja in gradiva, ki jim jih dodeli v obravnavo predsednik državnega sveta, ter pripraviti poročilo s predlogi sklepov za odločanje na seji državnega sveta.
(2) Komisije so dolžne zadeve iz prvega odstavka obravnavati v rokih, določenih v 42. členu tega poslovnika, in pri tem upoštevati roke, določene v poslovniku državnega zbora.
77. člen
(Javnost dela komisij)
(1) V skladu z zakonom je delo komisij javno.
(2) Komisija v skladu z zakonom lahko izključi javnost, kadar oceni, da je to potrebno zaradi splošnih koristi.
78. člen
(Naloge predsednika in podpredsednika komisije)
Predsednik komisije pripravlja, sklicuje in vodi seje komisije, pri čemer mu pomaga podpredsednik komisije, ki ga tudi nadomešča v primeru zadržanosti.
79. člen
(Sekretar komisije)
(1) Komisija ima sekretarja, ki pomaga predsedniku komisije pri pripravljanju in organiziranju sej komisije ter pri usklajevanju dela z drugimi komisijami, skrbi za pripravo gradiva za seje komisije in za zapisnike sej ter opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik komisije.
(2) Komisiji po potrebi pomagajo pri njenem delu tudi drugi svetovalci državnega sveta.
80. člen
(Vabljeni na seje komisije)
Predsednik komisije povabi na sejo komisije predlagatelje gradiv in državne svetnike, katerih predlogi in pobude so bili uvrščeni na dnevni red seje komisije, lahko pa tudi predstavnike vlade, predstavnike komisij državnega zbora ter znanstvene, strokovne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji komisije.
81. člen
(Sklepčnost)
(1) Komisija je sklepčna, če je na seji prisotna večina njenih članov.
(2) Komisija sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
82. člen
(Poročevalec komisije)
(1) Komisija določi poročevalca za vsako zadevo, ki jo obravnava.
(2) Poročevalci komisije na seji državnega sveta po potrebi dodatno ustno pojasnijo navedbe v poročilu komisije ali dodatno utemeljijo predloge sklepov.
83. člen
(Udeležba drugih državnih svetnikov na sejah komisije)
Sej komisij se lahko udeležujejo tudi drugi državni svetniki, ki niso člani komisij, s pravico, da se vključijo v razpravo brez pravice glasovanja.
84. člen
(Zapisnik seje komisije)
O seji komisije se piše zapisnik.
85. člen
(Smiselna uporaba določb)
Če ta poslovnik ne določa drugače, se pri delu komisij smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, kise nanašajo na sejo državnega sveta.
XIII. AKTI DRŽAVNEGA SVETA
86. člen
(Sklepi)
(1) Državni svet sprejema sklepe v zadevah iz svoje pristojnosti.
(2) Sklepe državnega sveta podpisuje predsednik državnega sveta.
(3) Sklepi državnega sveta začnejo veljati s sprejemom na seji, razen če začetek njihove veljavnosti ni odložen z določenim rokom, ali če ne gre za akte iz 87. člena tega poslovnika, ki začno veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
87. člen
(Objava v Uradnem listu Republike Slovenije)
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo poslovnik državnega sveta, sklepi o volitvah in imenovanjih v državnem svetu ter sklepi o ustanovitvi in nalogah komisij državnega sveta.
88. člen
(Objava v Poročevalcu državnega sveta)
V Poročevalcu državnega sveta se objavljajo sklepi, ki jih državni svet sprejema v zadevah iz svoje pristojnosti, razen sklepov iz prejšnjega člena, zahteva državnega sveta, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča, zahteva državnega sveta za razpis referenduma, zahteva državnega sveta za preiskavo o zadevah javnega pomena in mnenja komisij državnega sveta, ki jih le-te dajejo matičnim delovnim telesom državnega zbora. Zahteve iz prvega stavka se objavijo skupaj z obrazložitvijo.
89. člen
(Glasovanje o predlogih sklepov)
(1) Državni svet glasuje o predlogu sklepa v celoti, razen če na predlog katerega od državnih svetnikov sklene, da se glasuje ločeno po delih ali točkah predloga sklepa, ali če so k predlogu sklepa vloženi amandmaji.
(2) Kadar je pri obravnavi posamezne zadeve državnemu svetu predloženih več predlogov sklepov, se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki je vsebinsko najbolj oddaljen od predloga sklepa, ki ga je državnemu svetu predložila pristojna komisija oziroma usklajevalna komisija iz 65. člena tega poslovnika, nato pa o predlogu sklepa, ki je manj oddaljen od predloga sklepa pristojne oziroma usklajevalne komisije.
(3) Kadar državni svet glasuje ločeno po delih ali točkah predloga sklepa, glasuje na koncu tudi o sklepu v celoti.
90. člen
(Amandmaji)
(1) K predlogu sklepa lahko državni svetniki vlagajo amandmaje, in sicer do konca obravnave zadeve, na katero se nanaša predlog sklepa.
(2) Amandmaji so predlogi, s katerimi se dodaja, odvzema ali spreminja del besedila predloga sklepa.
(3) Amandmaji morajo biti vloženi v pisni obliki.
91. člen
(Glasovanje o amandmajih)
(1) Kadar so k predlogu sklepa vloženi amandmaji, državni svet glasuje najprej o amandmajih.
(2) Državni svet glasuje najprej o amandmaju, ki je vsebinsko najbolj oddaljen od bistva predloga sklepa, nato pa o amandmaju, ki je manj oddaljen od bistva vsebine predloga sklepa.
(3) Če državni svet sprejme k predlogu sklepa enega ali več amandmajev, glasuje tudi o sklepu kot celoti.
XIV. RAZMERJA DRŽAVNEGA SVETA DO DRŽAVNEGA ZBORA
92. člen
(Obveščanje predsednika državnega zbora)
Predsednik državnega sveta v skladu z zakonom obvešča predsednika državnega zbora o predlogih, mnenjih in zahtevah, ki jih je sprejel državni svet o zadevah iz pristojnosti državnega zbora, in mu pošilja te predloge, mnenja in zahteve v skladu s poslovnikom državnega zbora.
93. člen
(Sodelovanje med komisijami)
(1) Komisije državnega sveta v skladu z zakonom sodelujejo s komisijami državnega zbora in jim dajejo mnenja o zadevah iz njihove pristojnosti.
(2) Sej komisij državnega zbora se udeležujejo poročevalci, ki so jih pristojne komisije državnega sveta določile za zadeve, ki jih obravnavajo.
94. člen
(Seja pristojnih komisij po vložitvi odložnega veta)
Kadar državni svet predlaga državnemu zboru, da o zakonu ponovno odloča, se skupaj sestaneta matično delovno telo državnega zbora in pristojna komisija državnega sveta.
95. člen
(Poročevalec za sejo državnega zbora)
(1) Kadar državni zbor obravnava predlog državnega sveta za sprejem zakona, mnenje državnega sveta, ki ga je ta dal v zadevi iz njegove pristojnosti ali zahtevo državnega sveta, da naj pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča (prva, druga in tretja alinea prvega odstavka 97. člena ustave), se seje državnega zbora udeleži predsednik ali državni svetnik, ki ga je državni svet določil za poročevalca za to sejo državnega zbora.
(2) Poročevalec na seji državnega zbora obrazloži predlog, mnenje ali zahtevo državnega sveta iz prejšnjega odstavka.
XV. RAZMERJA DRŽAVNEGA SVETA DO VLADE
96. člen
(Pošiljanje gradiv in podatkov)
(1) Vlada posreduje na zahtevo državnega sveta in njegovih komisij le-tem vsa gradiva in podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.
(2) Predsednik državnega sveta v zahtevi vladi za gradiva in podatke iz prejšnjega odstavka določi primeren rok, vendar največ dva meseca, za predložitev gradiv ali podatkov državnemu svetu, tako, da bi se lahko zagotavljalo izvajanje programa dela državnega sveta. Če vlada v tem roku ne more pripraviti gradiv ali predložiti podatkov, predsednik državnega sveta v sporazumu z vlado določi daljši rok, o čemer obvesti državni svet na naslednji seji.
97. člen
(Udeležba na sejah)
(1) Predstavniki vlade se na vabilo državnega sveta, in njegovih komisij udeležujejo sej državnega sveta oziroma komisij in predstavijo stališča vlade do obravnavanih vprašanj.
(2) Kadar državni svet oziroma njegove komisije obravnavajo predlog zakona po hitrem postopku ali zakon, glede katerega je predlagana vložitev odložnega veta, so se predstavniki vlade dolžni udeležiti seje državnega sveta ali seje komisije in predstaviti stališča vlade.
XVI. RAZMERJA DRŽAVNEGA SVETA DO DRUGIH DRŽAVNIH ORGANOV
98. člen
(1) Državni svet in njegove komisije imajo v skladu z zakonom pravico zahtevati od drugih državnih organov pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnavajo.
(2) Predsednik državnega sveta določi rok, v katerem morajo ti organi zahtevana pojasnila in podatke predložiti državnemu svetu.
XVII. MEDNARODNO SODELOVANJE
99. člen
(1) Državni svet sodeluje z organi s podobnimi pristojnostmi v drugih državah, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami in z mednarodnimi organizacijami.
(2) Predsednik državnega sveta obvešča državni svet oziroma komisijo, pristojno za vprašanja političnega sistema, o predvidenih obiskih pri organih v drugih državah.
(3) Delegacijo državnega sveta za obisk pri organih v drugih državah določi na predlog predsednika državnega sveta komisija, pristojna za vprašanja političnega sistema. Pri sestavi delegacije iz prvega stavka je glede na njeno velikost in predvideno tematsko področje obravnave potrebno upoštevati sestav državnega sveta po interesnih skupinah.
(4) Po vsakem obisku v tujini predloži delegacija državnemu svetu pisno poročilo.
XVIII. FUNKCIJE, KI JIH DRŽAVNI SVETNIKI OPRAVLJAJO POKLICNO
100. člen
(1) Predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno.
(2) Državni svet lahko na predlog predsednika državnega sveta, komisije ali ene od interesnih skupin sklene z večino glasov vseh državnih svetnikov, da bo svojo funkcijo poklicno opravljal tudi kateri od drugih državnih svetnikov.
XIX. SLUŽBA DRŽAVNEGA SVETA
101. člen
(1) Državni svet ima službo, ki opravlja strokovne in druge naloge, ki se nanašajo na delo državnih svetnikov in na zagotavljanje strokovne pomoči pri opravljanju njihove funkcije. Služba državnega sveta opravlja strokovne in druge naloge tudi za komisije in interesne skupine ter naloge v zvezi s pripravo in izvedbo sej državnega sveta.
(2) Državni svet podrobneje določi naloge in organizacijo službe s sklepom.
XX. RAZLAGA POSLOVNIKA, MOŽNOST ODSTOPANJA OD POSAMEZNIH DOLOČB POSLOVNIKA IN SPREMEMBA POSLOVNIKA
102. člen
(Predlogi v zvezi z razlago poslovnika) Predloge v zvezi z razlago posameznih določb poslovnika lahko dajejo državni svetniki ustno do konca obravnave tiste točke dnevnega reda, v okviru katere se je pojavilo vprašanje razlage poslovnika.
103. člen
(Razlaga poslovnika)
(1) Kadar se med sejo državnega sveta pojavi dvom o vsebini posamezne določbe tega poslovnika, da razlago te določbe predsednik državnega sveta.
(2) Predsednik državnega sveta lahko v primeru iz prvega odstavka prekine sejo državnega sveta in naloži komisiji, pristojni za vprašanja v zvezi s poslovnikom, da pripravi predlog razlage poslovnika.
(3) Kadar se izven seje državnega sveta pojavi vprašanje razlage posamezne določbe tega poslovnika, pripravi predlog razlage te določbe komisija, pristojna za vprašanja v zvezi s poslovnikom, in jo predloži državnemu svetu na naslednji seji. Državni svet sprejme to razlago z večino glasov vseh državnih svetnikov.
104. člen
(Odstopanje od poslovnika)
(1) Državni svet se lahko v posameznem primeru z večino glasov vseh državnih svetnikov odloči za odstopanje od posameznih določb tega poslovnika, če s tem ne ravna v nasprotju z ustavo ali zakonom.
(2) Državni svet se v primeru iz prejšnjega odstavka obenem odloči, ali bi bilo treba zaradi nastale potrebe po odstopanju od posameznih določb poslovnika ustrezno spremeniti ali dopolniti te določbe poslovnika.
105. člen
(Sprememba poslovnika)
(1) Poslovnik se lahko spremeni, če državni svetnik poda pisni predlog za njegovo spremembo in ko predlog sprejmejo državni svetniki z večino glasov. Pred glasovanjem državni svet pridobi mnenje komisije, pristojne za vprašanja v zvezi s poslovnikom.
(2) Predlog za spremembo poslovnika se obravnava in se o njem glasuje praviloma na prvi naslednji seji državnega sveta.
XXI. AKTI DRŽAVNEGA ZBORA, KI JIH PRI SVOJEM DELU UPORABLJA DRŽAVNI SVET
106. člen
Državni svet pri svojem delu uporablja določbe akta o ravnanju z gradivi zaupne narave in določbe akta o hišnem redu državnega zbora.
XXII. KONČNE DOLOČBE
107. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, prenehata veljati sklep o konstituiranju državnega sveta (Uradni list RS, št. 62/92) in začasni poslovnik državnega sveta (Uradni list RS, št. 5/93).
(2) Ta poslovnik sprejme državni svet z večino glasov vseh državnih svetnikov in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-02/92-26/2-1
Ljubljana, dne 14. julija 1993.
Predsednik
Državnega sveta
Republike Slovenije
dr. Ivan Kristan l. r.
