Na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), 268. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90) ter 24. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o pogojih za dviganje blaga izpod carinskega nadzorstva pred plačilom carine in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa pogoje, pod katerimi sme carinski zavezanec dvigniti blago izpod carinskega nadzorstva pred plačilom carine in drugih dajatev ter instrumente in način zavarovanja plačila carine in drugih dajatev.
2. člen
Carinski zavezanec lahko dvigne blago izpod carinskega nadzorstva pred plačilom carine in drugih dajatev, če pristojnemu carinskemu organu predloži ustrezno zavarovanje.
Obveznost predložitve zavarovanja v skladu s prejšnjim odstavkom velja tudi za imetnika konsignacijskega skladišča za blago, spravljeno v konsignacijsko skladišče.
Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena lahko predloži tudi podjetje, ki je v carinskem postopku pooblaščenec carinskega zavezanca (špedicija).
Za potrebe te uredbe izraz "carinski zavezanec" v nadaljevanju označuje vse subjekte iz prvega do tretjega odstavka tega člena.
3. člen
Z zavarovanjem iz prejšnjega člena se zavaruje plačilo carine, drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu in obresti iz 269. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90), za primer, če carinski zavezanec ne poravna teh dajatev v predpisanem roku (v nadaljevanju: zavarovanje plačila carine in drugih dajatev).
Določbe o zavarovanju plačila carine in drugih dajatev se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje plačila drugih obveznosti v carinskem postopku (npr. za plačilo varščine pri začasnem uvozu blaga).
4. člen
Carinski zavezanec lahko dvigne blago izpod carinskega nadzorstva v skladu z 2. členom te uredbe le, če nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova carin, drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu in obresti iz 269. člena carinskega zakona.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko carinski zavezanec ob predložitvi ustreznega zavarovanja dvigne izpod carinskega nadzorstva žive živali, hitro kvarljivo blago in nadomestne dele za nujno tekoče vzdrževanje opreme, ki je v uporabi.
II. INSTRUMENTI ZAVAROVANJA
a) Splošno
5. člen
Kot zavarovanje lahko carinski zavezanec predloži pristojnemu carinskemu organu s strani banke izdan cirkularni certificirani ček, avalirano menico ali garancijo.
Za zavarovanje plačila carine in drugih uvoznih dajatev praviloma zadošča predložitev enega instrumenta zavarovanja iz prejšnjega odstavka.
6. člen
Carinski zavezanec lahko predloži instrument zavarovanja za plačilo carine in drugih dajatev za posamezno carinsko operacijo (v nadaljevanju: instrument za posamezno zavarovanje) ali za plačilo carine in drugih dajatev za vse carinske operacije v določenem obdobju oziroma za določene vrste carinskih operacij v določenem obdobju (v nadaljevanju: instrument za splošno zavarovanje).
Če želi carinski zavezanec predložiti instrument za splošno zavarovanje, mora biti zavarovanje dano v obliki bančne garancije.
7. člen
Instrument za posamezno zavarovanje predloži carinski zavezanec pristojnemu carinskemu organu, ki odloča o dvigu blaga izpod carinskega nadzorstva pred plačilom carine in drugih dajatev.
Instrument za splošno zavarovanje predloži carinski zavezanec Republiški carinski upravi.
8. člen
Šteje se, da je zavarovanje ustrezno, če njegova višina ustreza višini obračunane carine in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu blaga.
Če carinski zavezanec predloži instrument za splošno zavarovanje, se ustreznost zavarovanja presoja glede na obseg preteklega poslovanja, predviden obseg bodočega poslovanja, zanesljivost carinskega zavezanca pri poravnavanju carine in drugih dajatev, ter glede na predvideno višino carine in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu blaga in ki se s takšnim instrumentom zavarovanja zavarujejo.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka vrednost instrumenta za splošno zavarovanje ne sme biti nižja od petih milijonov tolarjev.
9. člen
Pristojni carinski organ sme zavrniti predloženi instrument zavarovanja, če le ta ni ustrezen, glede na kriterije iz 8. člena te uredbe.
Pristojni carinski organ sme zahtevati predložitev dopolnilnega oziroma dodatnega instrumenta zavarovanja, če že predloženi in sprejeti instrument zavarovanja ni več ustrezen glede na kriterije iz 8. člena te uredbe.
Pristojni carinski organ sme zavrniti predloženi instrument zavarovanja oziroma zahtevati predložitev dodatnega oziroma dopolnilnega instrumenta zavarovanja tudi, če predloženi instrument zavarovanja ne daje zadostnega jamstva za zagotovitev plačila carine in drugih dajatev ali če je predloženi instrument zavarovanja izdala banka, ki ni ali je neredno izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi s prej izdanimi instrumenti zavarovanja.
Pristojni carinski organ o zavrnitvi predloženega instrumenta zavarovanja oziroma zahtevi za dopolnilno oziroma dodatno zavarovanje izda odločbo, zoper katero je možna pritožba.
Pritožba iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.
b) Ček
10. člen
Carinski zavezanec lahko predloži kot instrument zavarovanja cirkularni certificirani ček, če je trasat takega čeka banka s sedežem na območju Republike Slovenije.
c) Avalirana menica
11. člen
Če carinski zavezanec predloži menico kot instrument zavarovanja plačila carine in drugih dajatev, mora le-to avalirati banka s sedežem na območju Republike Slovenije:
č) Bančna garancija
12. člen
Carinski zavezanec lahko ponudi kot instrument zavarovanja plačila garancijo banke s sedežem na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: garancija).
Z izdajo garancije iz prejšnjega odstavka banka jamči za poravnavo obračunane carine in drugih dajatev, katerih obveznost plačila je nastala v času trajanja garancije, zapadejo pa najpozneje en mesec pred iztekom veljavnosti garancije.
Carinski zavezanec ne more zavarovati plačila carine in drugih dajatev z bančno garancijo, katere rok veljavnosti poteče prej kot 30 dni po dnevu nastanka obveznosti plačila carine in drugih dajatev.
Rok veljavnosti, garancije, s katero se zavarujejo plačila obveznosti pri začasnem uvozu blaga, ne sme biti krajši od roka začasnega uvoza.
13. člen
Če carinski zavezanec zavaruje plačilo carine in drugih dajatev z bančno garancijo, mora le-ta vsebovati naslednje podatke:
1. številka garancije,
2. rok veljavnosti;
3. znesek, do katerega jamči banka,
4. garancijsko klavzulo "na prvi poziv" ali "brez ugovora".
5. podatke o garantu (matična številka, poln naziv, poln naslov, žiro račun, pristojna služba družbenega knjigovodstva, pri kateri se vodi žiro račun garanta),
6. podatke o carinskem zavezancu (matična številka, poln naziv, kraj in naslov),
7. datum in kraj izdaje garancije,
8. izjavo garanta, za katere carinske operacije velja izdana garancija,
9. podpis pooblaščene osebe in pečat garanta. Banka izda garancijo iz prvega odstavka tega člena na obrazcu "CG – carinska garancija", formata A-4, ki je objavljen skupaj s tó uredbo in je njen sestavni del.
Če garancija ne vsebuje izjave garanta iz 8. točke prvega odstavka, se šteje, da se z garancijo zavaruje plačilo carine in drugih dajatev, ki izvirajo iz vseh carinskih operacij v času veljavnosti garancije in v katerih se je carinski zavezanec skliceval na predloženo garancijo.
d) Vrnitev instrumentov zavarovanja
14. člen
Na pismeno zahtevo carinskega zavezanca lahko pristojni carinski organ vrne predloženi instrument zavarovanja carinskemu zavezancu pred potekom roka veljavnosti, če pred tem ugotovi, da je carinski zavezanec poravnal vse obveznosti, ki jih je zavaroval z instrumentom zavarovanja, katerega vračilo zahteva.
III. PLAČILO CARINE IN DRUGIH DAJATEV TER VNOVČITEV INSTRUMENTOV ZAVAROVANJA
15. člen
Po končanem postopku carinjenja in obračunu carine in drugih dajatev izpolni Republiška carinska uprava virmanski nalog (splošni nalog za prenos) in ga pošlje skupaj z obračunom carinskemu zavezancu v plačilo. Prenos se lahko izvrši tudi z elektronsko izmenjavo podatkov.
Za dan prejema obračuna carine in drugih dajatev v skladu s prejšnjim odstavkom se šteje datum prejema, označen na dostavnici.
Carinski zavezanec, ki ob pregledu obračuna carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu blaga, ugotovi napako v računu, lahko v roku treh dni po prejemu obračuna zahteva popravek obračuna.
Obračunano carino in ostale dajatve, ki se plačujejo ob uvozu blaga in so bile zavarovane z določenim instrumentom; zavarovanja mora carinski zavezanec plačati na račun Republiške carinske uprave v osmih dneh po prejemu obračuna carine in drugih dajatev.
Za dan plačila po prejšnjem odstavku se šteje dan, ko je pristojni službi družbenega knjigovodstva predložen nalog za plačilo.
16. člen
Če carinski zavezanec ne plača obračunane carine in drugih dajatev v predpisanem roku, pošlje Republiška carinska uprava opomin s pregledom dospelih, pa neporavnanih obveznosti carinskemu zavezancu z opozorilom, da bo v primeru, če carinski, zavezanec svojih obveznosti ne bo poravnal v dveh delovnih dneh, vnovčen predloženi instrument zavarovanja.
Če je carinski zavezanec plačilo carine in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu blaga zavaroval z bančno garancijo, se opomin iz prejšnjega odstavka pošlje tudi banki, ki je izdala garancijo.
17. člen
Instrumenti zavarovanja se vnovčujejo v skladu s predpisi, ki veljajo za vnovčevanje čekov, menic oziroma bančnih garancij "na prvi poziv" ali "brez ugovora".
IV. EVIDENCE
18. člen
Republiška carinska uprava vodi evidenco o predloženih instrumentih za splošno zavarovanje ter o njih obvešča carinarnice.
Carinarnice vodijo evidence o predloženih instrumentih za posamezno zavarovanje.
19. člen
Republiška carinska uprava najmanj enkrat mesečno sestavi seznam carinskih zavezancev, ki niso poravnali carine in drugih uvoznih davščin v predpisanem roku.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehata uporabljati odlok o pogojih za dviganje blaga izpod carinskega nadzorstva pred vplačilom carine in drugih uvoznih davščin (Uradni list SFRJ, št. 2/82, 9/91 in 40/93) ter navodilo za uporabo odloka o pogojih za dviganje blaga izpod carinskega nadzorstva pred vplačilom carine in drugih uvoznih davščin (Uradni list RS, št. 1/92).
21. člen
Bančne garancije, izdane in predložene Republiški carinski upravi do uveljavitve te uredbe se lahko v skladu s predpisi iz prejšnjega člena, uporabijo za zavarovanje plačila carine in drugih dajatev do izteka roka njihove veljavnosti.
22. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 424-03/93-8/1-8
Ljubljana, dne 22. julija 1993.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
