Na podlagi 5. točke drugega odstavka 37. člena in 96. člena Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) izdaja minister za obrambo v soglasju z ministrom za notranje zadeve
PRAVILNIK
o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se urejajo načini, postopki in metode dela pri odkrivanju, zavarovanju, prevozu in uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi), določajo zaščitni ukrepi ter evidence o uničenih neeksplodiranih ubojnih sredstvih.
2. člen
Za neeksplodirana ubojna sredstva se po tem pravilniku štejejo:
1. eksplozivna sredstva, ki vsebujejo eksplozivno snov: artilerijska zrna. topovske granate, protipehotne mine, protitankovske mine, letalske bombe, raketno orožje, morske mine, strelivo za strelno orožje, sredstva za iniciranje in detonatorji;
2. posamezni deli sredstev, navedenih v prejšnji alinei: telesa, vžigalniki ter eksplozivna polnjenja;
3. sredstva za povzročanje požarov: zažigalni izstrelki, bombe, granate ter druga sredstva in njihovi deli, ki so namenjeni za povzročanje požarov;
4. pirotehnična sredstva: sredstva za signalizacijo, za osvetljevanje in zadimljenje in druga podobna sredstva;
5. eksplozivni materiali: smodnik in. razstreliva;
6. strupena bojna sredstva, ki poleg eksploziva vsebujejo bojne strupe.
Za mesto (poligon), določeno za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, se po tem pravilniku šteje mesto, ki je opremljeno z ustreznimi objekti in katerega razdalja od zgradb in drugih objektov je takšna, da zagotavlja varno uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.
3. člen
Ta pravilnik se nanaša na neeksplodirana ubojna sredstva, ki so ostala oziroma so najdena kot posledica vojaških aktivnosti.
1. Načrtovanje varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
4. člen
Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi po tem pravilniku izvajajo enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: enote za varstvo pred NUS).
Enote za varstvo pred NUS izvajajo varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ha odprtem prostoru.
Organizacija, opremljanje, usposabljanje in vodenje enot za varstvo pred NUS je predpisano z Navodilom za organiziranje, štabov, enot in služb civilne zaščite (Uradni list RS, št. 39/93).
5. člen
Delo enote za varstvo pred NUS organizira in vodi vodja enote, ki v skladu s predpisi odreja načine, postopke in metode dela določa potrebno število pooblaščenih pripadnikov, določa druge osebe, potrebne za izvajanje določenih nalog, določa posebne varstvene ukrepe," sodeluje s pristojnimi organi ter odgovarja za varnost ljudi in premoženja pri samem delu in prevozu.
6. člen
Vodja enote za varstvo pred NUS pripravi za vsako akcijo načrt vodenja in poteka aktivnosti za varstvo pred "neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Za manj zahtevne, enkratne in časovno omejene naloge pripravi potek aktivnosti. Za zahtevnejše naloge se pripravi celovit elaborat o izvajanju del in vodenju, ki ga potrdi pristojni štab za civilno zaščito.
Elaborat o izvajanju del in vodenju akcije mora vsebovati:
1. cilje akcije;
2. seznam pripadnikov enote za varstvo pred NUS in formacijo delovnih skupin;
3. dokumentacijo o zdravniških pregledih, življenjskem zavarovanju in pogodbe o delu pripadnikov enote (priloga elaborata);
4. namenski program usposabljanja pripadnikov enot;
5. navodilo pripadnikom enote;
6. dokumente o izvajanju varnostnih ukrepov;
7. navodilo za označevanje pripadnikov enote;
8. dnevni razpored dela;
9. navodilo za izdelavo operativnega načrta za izvajanje pregledov, razminiranje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev;
10. dnevno poročilo o opravljenih nalogah;
11. navodilo za izdelavo končnega poročila o opravljenih nalogah;
12. navodilo o skladiščenju in prevozu minsko-eksplozivnih sredstev;
13. navodilo o zvezah;
14. načrt za ravnanje ob izrednih dogodkih;
15. rešitve za zagotavljanje materialno-tehničnih sredstev;
16. karte območij, ki so predvidene za pregled, razminiranje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.
2. Pravice in dolžnosti pripadnikov enot za varstvo pred NUS
7. člen
Ukrepe varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi smejo izvajati za to usposobljeni in pooblaščeni pripadniki, ki pridobijo pooblastilo, ki ga izda minister za obrambo za dobo enega leta (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni pripadniki). Pogoje za pridobitev pooblastila določa 27. člen Navodila za organiziranje štabov, enot in služb civilne zaščite.
Vodja enote sme dovoliti sodelovanje pri izvajanju del varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi tudi pripadnikom, ki niso ustrezno strokovno usposobljeni, vendar samo pri nakladanju, razkladanju, pretovarjanju, prenašanju, in drugih podobnih delih, če so predhodno seznanjeni z načinom dela, nevarnostmi in varnostnimi ukrepi pri delu, in sicer pod vodstvom in nadzorom osebe, ki je strokovno usposobljena za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
8. člen
Pri izvajanju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v mirnem obdobju lahko sodelujejo le pripadniki in druge osebe, ki so za ta namen zavarovane pri zavarovalnici.
3. Prijava o najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev
9. člen
Prijavo o najdbi oziroma odkritju neeksplodiranih ubojnih sredstev se sporoči najbližjemu centru za obveščanje, policijski postaji, upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve ali štabu za civilno zaščito.
Oseba, ki prijavo sprejme, mora o tem sestaviti uradni zapisnik z naslednjimi podatki:
1. ime, priimek, naslov prijavitelja in telefonska številka doma ali v službi;
2. podroben opis mesta, kjer je bilo sredstvo najdeno;
3. mesto, kjer se sredstvo nahaja;
4. vrsta in količina odkritih ubojnih sredstev;
5. navedba in opis ukrepov, ki so bili izvedeni za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja.
10. člen
Ukrepi varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi se začno izvajati na podlagi predhodne prijave iz prejšnjega člena po odločitvi pristojnega štaba za civilno zaščito.
11. člen
Zavarovanje in odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev se praviloma izvede istega dne, ko je bilo sredstvo najdeno.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko vodja enote, če s tem ne ogroža varnosti ljudi in materialnih dobrin, po presoji vseh okoliščin odloči, da se z odstranjevanjem neeksplodiranih ubojnih sredstev začne šele, ko so zagotovljeni vsi varnostni in drugi ukrepi, določeni z elaboratom.
II. ODKRIVANJE, PREVOZ, SKLADIŠČENJE IN UNIČEVANJE NEEKSPLODIRANIH UBOJNIH SREDSTEV
1. Odkrivanje
12. člen
Če obstaja sum, da se na določenem zemljišču, na katerem se izvajajo gradbena ali druga dela, nahajajo neeksplodirana ubojna sredstva, lahko izvajalec začne z deli šele, ko zemljišče preišče enota za varstvo pred NUS.
Odkrivanje se izvaja v skladu z elaboratom ali načrtom poteka aktivnosti. O preiskavi zemljišča izda vodja enote pisno potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, da je zemljišče pregledano in na njem ali v zemlji enota ni. našla neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Potrdilo iz prejšnjega odstavka se v primeru najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev izda šele po opravljenih ukrepih varstva pred neeksplodiranimi sredstvi.
13. člen
Če se pri gradbenih ali drugih podobnih delih naleti na neeksplodirana ubojna sredstva, se ukrepa, kakor je. predvideno v 9. členu.
14. člen
Ob odkritju neeksplodiranega ubojnega sredstva vodja enote za varstvo pred NUS odredi potrebne varnostne in zaščitne ukrepe ter organizira delo za odstranitev sredstva.
Način dela odreja vodja enote za varstvo pred NUS glede na posebnosti posameznega primera. Pri tem upošteva pravila stroke.
Pri preiskovanju terena morajo pripadniki enote za varstvo pred NUS uporabljati osebno zaščitno opremo, ki je predpisana z Merili za organiziranje in opremljanje enot za varstvo pred NUS.
2. Nakladanje, razkladanje, prenašanje in prevoz
15. člen
Za nakladanje neeksplodiranih ubojnih sredstev se odvisno od njihove velikosti, teže, vrste in specifičnosti mesta, kjer se nahajajo, uporabljajo ustrezna tehnična sredstva.
Pri dvigovanju oziroma nakladanju je treba ubojno sredstvo dobro pričvrstiti in izvesti vse ukrepe, ki zagotavljajo varno in učinkovito delo.
Pri nakladanju ubojnih sredstev, ki se nahajajo v naselju ali neposredni bližini poslovnih objektov, je potrebno z ogroženega območja evakuirati prebivalce ter prepovedati gibanje, zadrževanje in približevanje mestu nakladanja.
Evakuacijo odredi pristojni štab za civilno zaščito na zahtevo vodje enote za varstvo pred NUS glede na ogroženost območja in objektov.
Ogroženost območja in objektov ugotavlja vodja enote za varstvo pred NUS za vsak primer posebej.
16. člen
Določbe prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi za razkladanje, prekladanje, prenašanje in podobna manipulativna dela z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
17. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva, katerih masa ne presega 20 kg, še smejo prenašati z rokami. Ena oseba sme v rokah nositi samo eno ubojno sredstvo.
Če so ubojna sredstva zložena v zaboju, ki ga prenaša ena oseba, skupna masa ubojnih sredstev ne sme presegati 20 kg. Ubojna sredstva morajo biti v zaboju ločena med seboj s pregradami ali pa z nasutim materialom, ki blaži udarce in tresljaje.
Ubojna sredstva, katerih maša presega 20 kg in je manjša od 100 kg, se smejo prenašati s pomočjo ustreznih naprav oziroma nosil. V tem primeru prenašajo ubojno sredstvo dve ali štiri osebe.
Ubojna sredstva, katerih masa presega 100 kg, se prenašajo na način, ki je določen v elaboratu.
18. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva se praviloma uničujejo na za to posebej določenih mestih (poligonih).
19. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva, eksplozivi in sredstva za iniciranje se lahko prevažajo na način, ki ga določajo predpisi o prevozu nevarnih snovi in Evropski sporazum o mednarodnem, cestnem prevozu nevarnega blaga.
20. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva se smejo prevažati le s prevoznimi sredstvi, ki ustrezajo zahtevam, določenim za prevoz nevarnih snovi.
Praviloma se v ta namen uporabljajo dvoosne prikolice za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ustrezno opremljene in pripete na terensko vozilo (v nadaljnjem besedilu: prikolica za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev).
Prikolica za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev mora omogočiti varen prevoz tovora do koristne mase 850 kg in biti opremljena z naletno zavoro. Keson se mora na vrhu zapirati z gumirano platneno zaporo.
21. člen
Na prikolici, s katero se prevažajo neeksplodirana ubojna sredstva, ne sme biti eksploziva, detonatorjev in vžigalnih vrvic, ki se uporabljajo pri uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev, ter stvari, ki utegnejo povzročiti požar ali eksplozijo.
Na vozilu in prikolici, ki prevaža neeksplodirana ubojna sredstva, se ne sme opravljati popravil, ki utegnejo zaradi iskrenja ali udarcev povzročiti požar, eksplozijo ali poškodovati embalažo.
22. člen
Na eni prikolici za prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev se lahko prevaža največ do 500 kg neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko prevaža tudi večja masa, če se prevaža samo eno neeksplodirano ubojno sredstvo.
23. člen
O vsaki nezgodi ali nesreči, ki se zgodi pri prevozu neeksplodiranih ubojnih sredstev in voznik ter sovoznik motornega vozila ne moreta sama odstraniti njenih posledic ali zaradi njih tudi ne nadaljevati vožnje, mora eden od njiju takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo.
Če je na motornem vozilu z ubojnimi sredstvi, ki se mu je pripetila nezgoda ali nesreča, voznik sam, obvesti najbližjo policijsko postajo tisti, ki se znajde na kraju nezgode ali nesreče ali ki pride prvi tja.
24. člen
Motorno vozilo s katerim se prevažajo neeksplodirana ubojna sredstva, mora imeti dve oznaki za označevanje vozila, s katerim se prevažajo nevarne snovi. Poleg tega mora biti na bočnih straneh in na zadnji stranici prikolice oznaka za nevarnost eksplozije.
Dimenzije in barve oznak so določene v Evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga.
25. člen
Prikolica, s katero se prevažajo neeksplodirana ubojna sredstva, mora imeti naslednjo opremo:
1. orodje in dvigalo za prikolico;
2. najmanj dva gasilna aparata, enega za gašenje požara na motorju, drugega za gašenje požara na tovoru, in sicer s takšnim polnjenjem, da je glede na količino in druge lastnosti ubojnih sredstev mogoče učinkovito gasiti požar;
3. dve ročni baterijski električni svetilki z utripajočo ali stalno svetlobo oranžne barve, ki je vidna z oddaljenosti najmanj 150 m;
4. dva znaka, s katerima se označuje motorno vozilo, ki se je ustavilo na vozišču;
5. dve zastavici za označevanje vozila, s katerim se prevažajo nevarne snovi;
6. prečne in vzdolžne, montažne pregrade iz mehkega lesa za pritrditev sredstev med prevozom;
7. dva znaka za označevanje zapore na cesti;
8. dve lopati, lomilko, sekiro, dva krampa in priročno mizarsko orodje;
9. montažno konzolno dvigalo z nosilnostjo 200 kg s škripčevjem za dvig tovora;
10. dve vreči peska ali podobnega materiala za zapolnitev pregrad;
11. štiri okrogle rotacijske jantarjeve luči, pri katerih ima svetleča površina premer najmanj 10 cm, nameščene na vseh vogalih prikolice;
12. dve zagozdi za kolesa.
Prikolica mora biti ozemljena, njena zadnja stran pa rdeče-belo obarvana.
Štiri okrogle rotacijske jantarjeve luči morajo biti pri prevozu neeksplodiranih ubojnih sredstev prižgane od prvega somraka do popolne zdanitve, kot tudi tedaj, kadar je zaradi neugodnih vremenskih ali drugih razmer vidljivost manjša. Te luči morajo biti prižgane tudi, kadar je na motornem vozilu prižgana katerakoli luč za osvetljevanje ceste ali za označevanje vozila.
Luči in znakov iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno uporabljati, kadar se z motornim vozilom ne prevažajo neeksplodirana ubojna sredstva.
26. člen
Motorna vozila, s katerimi se prevažajo neeksplodirana ubojna sredstva, se smejo ustavljati in parkirati samo na prostorih, ki so predhodno določeni in označeni za to.
Voznik, ki je zaradi okvare na vozilu, prometne nesreče, nakladanja, razkladanja ali kakšnega drugega upravičenega razloga prisiljen ustaviti vozilo na vozišču ali na parkirnem prostoru v naselju, mora ukreniti vse, da ustavljeno vozilo ne spravi v nevarnost drugih vozil. Udeležence v prometu mora opozarjati:
1. podnevi in ponoči – tako da postavi za zaustavljenim vozilom dva znaka, s katerima se označuje motorno vozilo, ki se je ustavilo na vozišču;
2. ponoči in ob zmanjšani vidljivosti zaradi neugodnih vremenskih ali drugih razmer – tako da prižge svetilki iz tretje točke prvega odstavka 25. člena tega pravilnika;
3. tako da pošlje sovoznika na oddaljenost 100 do 150 m za ustavljenim vozilom, da tam podnevi z zastavico za označevanje vozila, s katerim se prevažajo nevarne snovi, ponoči in ob slabi vidljivosti pa s svetilko opozarja voznike, ki prihajajo po tisti strani vozišča, na kateri je ustavljeno vozilo, da se lahko pravočasno ustavijo ali zmanjšajo hitrost in se pripravijo za varno vožnjo mimo ustavljenega vozila.
Znake in svetilke iz prve in druge točke prejšnjega odstavka je treba postaviti najmanj 50 m daleč od vozila, in sicer tako, da so za voznike motornih vozil, ki prihajajo po isti strani vozišča, na kateri je ustavljeno vozilo, vidni iz razdalje najmanj 150 m.
27. člen
Določila 23., 24., 25., in 26. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za prevažanje eksploziva in sredstev za iniciranje, ki so potrebna za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.
3. Skladiščenje
28. člen
Dezaktivirana in neeksplodirana ubojna sredstva, ki ne predstavljajo posebne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi in za materialne dobrine, se po presoji vodje enote lahko začasno uskladiščijo.
29. člen
V objektu, kjer se začasno hranijo neeksplodirana ubojna sredstva, se ne sme hraniti eksploziva in sredstev za njegovo iniciranje, kakor tudi ne sredstev, ki bi lahko povzročila požar ali eksplozijo.
30. člen
Objekt, kjer se začasno uskladiščijo neeksplodirana ubojna sredstva, mora biti ustrezno označen ter tehnično in fizično varovan.
31. člen
V objektu se lahko začasno hranijo neeksplodirana ubojna sredstva, katerih skupna masa ne presega 850 kg, vendar najdalj en mesec.
32. člen
Za skladiščenje eksploziva in sredstev za njegovo iniciranje se uporabljajo predpisi o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh.
4. Dezaktiviranje in uničevanje
33. člen
Neeksplodirana ubojna sredstva se praviloma uničujejo s pomočjo eksploziva na mestu, kjer so bila najdena oziroma na mestu, določenem za takšno uničenje (poligon).
Način uničevanja ubojnih sredstev (z eksplozijo, s sežiganjem ali na drugačen način) se določi glede na vrsto ubojnih sredstev in na konkretno situacijo.
34. člen
Vžigalnik se lahko odstrani samo v primeru, če se neeksplodirano ubojno sredstvo nahaja na takem mestu, na katerem ga ni možno uničiti brez materialne škode na zemljišču in objektih, in če bi prevoz na mesto, določeno za uničevanje skupaj z vžigalnikom, predstavljal večjo nevarnost kot odstranitev vžigalnika.
S katerih neeksplodiranih ubojnih sredstev se odstrani vžigalnike, odloči vodja enote za varstvo pred NUS ob upoštevanju vseh okoliščin in varnostnih ukrepov.
35. člen
Vsak poligon mora imeti izdelana navodila za uporabo poligona. V njih morajo biti določeni namembnost in zavarovanje poligona ter teža oziroma moč neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki se smejo uničevati na poligonu.
36. člen
Uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev na mestu, kjer se nahajajo, se opravi v naslednjih primerih:
1. kadar se lahko zagotovi varnost ljudi in materialnih dobrin;
2. kadar na ogroženem območju ni stanovanjskih in drugih zgradb, daljnovodov, prometnic in drugih objektov, ki bi bili zaradi eksplozije lahko poškodovani, ali ko tako določi vodja enote za varstvo pred NUS;
3. pri uničevanju posebno nevarnih sredstev, ki se jih ne da dezaktivirati na kraju samem z odstranitvijo vžigalnika, ali bi njihov prevoz pomenil večjo nevarnost od uničevanja samega;
4. v drugih upravičenih primerih.
Pri uničevanju na kraju samem se obvesti policija, gasilci in lokalno prebivalstvo.
37. člen
Način uničevanja, vrsto in količino eksploziva in sredstev za iniciranje ter druga dela in opravila v zvezi z uničevanjem določi vodja enote za varstvo pred NUS v skladu z vrsto, količino in težo neeksplodiranih ubojnih sredstev na podlagi pravil stroke.
O uničevanju ubojnih sredstev s sežiganjem se obvesti najbližja gasilska enota.
III. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI
38. člen
Če se najdena neeksplodirana ubojna sredstva takoj ne dezaktivirajo, uničijo ali odpeljejo, je treba najdišče ustrezno označiti z vidno oznako, ki opozarja na nevarnost, in fizično zavarovati.
V ta namen se praviloma postavi tabla pravokotne oblike velikosti 30 cm krat 70 cm z napisom "Nevarnost, neeksplodirana ubojna sredstva". Tabla je bele barve, napis je rdeče barve.
39. člen
Prevoz neeksplodiranih ubojnih sredstev poteka praviloma zunaj naseljenih krajev, če to ni mogoče, pa po manj prometnih ulicah in v času zmanjšanega prometa.
40. člen
Uničevanje (dezaktiviranje) neeksplodiranih ubojnih sredstev se lahko začne, če:
1. je prebivalstvo ogroženega območja o tem pravočasno in na primeren način seznanjeno;
2. so na varni razdalji od mesta dezaktiviranja oziroma uničevanja postavljene table z opozorilom na nevarnost in zavarovane vse poti in ceste, ki vodijo na ogroženo območje;
3. je prebivalstvo preseljeno z ogroženega območja; kadar je to potrebno;
4. so zavarovana materialno-tehnična sredstva in druge dobrine;
5. so postavljene umetne ovire, kadar je potrebno;
6. je o tem seznanjena policijska postaja;
7. so izvedeni drugi ustrezni ukrepi po oceni vodje enote za varstvo pred NUS.
41. člen
Pri uničevanju (dezaktiviranju) neeksplodiranih ubojnih sredstev so lahko navzoči le pooblaščeni pripadniki enote za varstvo pred NUS.
Druge osebe morajo biti v zaklonih ali zunaj ogroženega območja.
42. člen
Po končanem uničevanju mora vodja enote za varstvo pred NUS podrobno pregledati mesto, kjer so bila ubojna sredstva uničena in ugotoviti, ali so vsa sredstva popolnoma uničena.
Če ugotovi, da je neeksplodirano ubojno sredstvo le delno uničeno ali sploh ni uničeno, je treba ponovno izvesti vse ukrepe, da se tako sredstvo uniči.
Mesto uničevanja ubojnih sredstev se ne sme zapustiti, preden se ne ugotovi, da so vsa sredstva popolnoma uničena.
IV. EVIDENCA UNIČENIH UBOJNIH SREDSTEV
43. člen
Po končanem uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev se sestavi zapisnik, ki mora vsebovati naslednje podatke:
1. kraj in datum sestavljanja zapisnika;
2. na čigavo zahtevo in po čigavi odredbi so bila uničena neeksplodirana ubojna sredstva;
3. na katerem mestu (kje. opis mesta, je bilo neeksplodirano ubojno sredstvo najdeno;
4. vrsto, količino in težo uničenih neeksplodiranih ubojnih sredstev;
5. način dezaktiviranja ali uničevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev;
6. kraj oziroma mesto dezaktiviranja oziroma uničevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev;
7. količino porabljenih materialnih sredstev (eksploziva, detonatorjev, vžigalne vrvice);
8. ime in priimek, vodje enote, pooblaščenih pripadnikov in drugih, ki so sodelovali pri dezaktiviranju oziroma uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev;
9. podatke o stroških, ki so pri tem nastali;
10. podatke o morebitni nastali škodi;
11. druge pomembne podatke.
Zapisnik podpiše vodja enote za varstvo pred NUS.
Zapisnik mora biti napisan najmanj v dveh izvodih, en izvod shrani regijska uprava za obrambo, drugi izvod pa obdrži vodja enote za varstvo pred NUS, ki je vodil uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.
44. člen
Obvestilo o uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev se pošlje Republiški upravi za zaščito in reševanje.
Letna poročila o delu enote za varstvo pred NUS ter o količinah in vrstah najdenih in uničenih neeksplodiranih ubojnih sredstev se pišejo v obrazec CZ-NUS-1, Izpolni se v dveh izvodih, eden ostane na regijski upravi za obrambo, kjer ima enota za varstvo pred NUS sedež, drugi izvod pa se shrani na Republiški upravi za zaščito in reševanje.
V. FINANCIRANJE
45. člen
Sredstva, za delo regijskih in republiške enote za varstvo pred NUS zagotavlja ustanovitelj enote.
.46. člen
Sredstva za varovanje najdenih sumljivih predmetov do prihoda enote za varstvo pred NUS in sredstva za izvajanje aktivnosti in zaščitnih ukrepov iz 12., 13. in 38. člena tega pravilnika zagotavlja investitor oziroma naročnik.
47. člen
Nagrajevanje pripadnikov enot za varstvo pred NUS se izvaja po merilih, ki jih določi Republiška uprava za zaščito in reševanje.
VI. KONČNA DOLOČBA
48. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 856/129
Ljubljana, dne 16. julija 1993.
Janez Janša l. r.
Minister za obrambo
Soglašam
Ivo Bizjak l. r.
Minister za notranje zadeve
