Ustavno sodišče je na predlog Temeljnih organizacij združenega dela Mlekarne Postojna, Blagovni promet Postojna in Proizvodnja mleka, vse v sestavi Kmetijske zadruge Postojna, in na pobudo Ilonke Čelhar iz Prestranka v postopku za oceno ustavnosti na seji dne 23. 6. 1993

Določbi 72. in 74. člena zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92) nista v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti 73. člena zakona o zadrugah.

Vlagatelji so predlagali oceno ustavnosti 72., 73. in 74. člena zakona o zadrugah. V vlogah navajajo, da določba 72. člena odreja obvezno spojitev temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v zadruge in delovne organizacije kooperantov, kar pomeni poseben način prenehanja pravnih oseb mimo likvidacijskega oziroma stečajnega postopka in je v nasprotju s pravili pravnega nasledstva. Iz te določbe tudi izhaja, da organizacijska enota obdrži pooblastila v pravnem prometu, kakor so jih imele temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. Neomejeno pooblastilo organizacijskim enotam omogoča v imenu ter za račun zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov vstopati v vsa pravna razmerja, v katera so lahko vstopale kot samostojne pravne osebe. To pa omogoča ravnanja, ki upnikom zadruge oziroma delovne organizacije kooperantov ne zagotavlja pravne varnosti in je zato v direktnem, nasprotju z 2. členom, ustave, ki proglaša Republiko Slovenijo za pravno državo. Vlagatelji navajajo, da je zakon v 72. členu v nasprotju z drugim odstavkom 42. člena ustave, ker odreja prisilno reorganizacijo gospodarskih subjektov in s tem krši z ustavo proglašeno svobodo združevanja, pa tudi tržno svobodo kooperantov. Menijo, da omejitve hkrati preprečujejo uveljavitev ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude in so torej tudi v nasprotju s 74. členom ustave.
Po mnenju vlagateljev 73. člen sili kooperante v predpisano organiziranost in je v nasprotju z drugim odstavkom 42: in 74. členom ustave. V organizacijah kooperantov so bili zaposleni tudi delavci, ki so skupaj s člani (kmeti) ustvarjali dobiček. Drugi odstavek 73. člena naj bi uvajal diskriminacijo, saj daje glasu kooperanta večjo moč oziroma veljavo kot glasu delavca, kar je v nasprotju z določbo 14. člena ustave. Zatrjujejo, da je določba v nasprotju z načelom demokratične države (1. člen ustave) in v nasprotju s 43. členom ustave, ki določa, da je volilna pravica splošna in enaka. Če torej gre za člane pravne osebe, ki so združevali delo in stvari, naj med njimi ne bi bilo mogoče uveljavljati razlikovanj.
Drugi odstavek 74. člena zakona o zadrugah se sklicuje na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki pa še sploh ni ustanovljen in za ustanovitev niti še ni sprejeta ustrezna zakonodaja. V šestem odstavku citiranega člena zakon napotuje na predpise o lastninjenju, ki prav tako še niso sprejeti. Določbe zakona so po mnenju vlagateljev nepopolne, nejasne in protislovne in tudi v tem pogledu v nasprotju z 2. členom ustave. Glede na odkazovanje na zakone, ki še niso sprejeti, naj bi bile posamezne norme, zlasti pa 74. člen obravnavanega zakona, neizvedljive. To naj bi bilo v nasprotju s 1. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je Slovenija demokratična republika.
Predloge temeljnih organizacij združenega dela in pobudo Ilonke Čelhar je ustavno sodišče združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
Ustavno sodišče je ocenilo, da predlog za oceno ustavnosti 72. in 74. člena zakona ni utemeljen.
V prehodnem obdobju preobrazbe družbenolastninskih razmerij v tržna razmerja, temelječa zlasti na zasebni lastnini, je nujno, da zakon predpiše nove tipe gospodarskih subjektov. Pri tem lahko postavi tudi zahteve in roke za prilagoditev obstoječih gospodarskih subjektov novi zakonodaji ter v končni konsekvenci tudi načine obveznih statusnih preoblikovanj ali likvidacijo tistih pravnih oseb, ki svoje organiziranosti v določenem roku ne prilagodijo novi ureditvi oziroma novi organiziranosti gospodarskih subjektov. Tako je statusno spreminjanje gospodarskih subjektov v skladu s prejšnjim ustavnim sistemom predpisal že zakon o podjetjih (Uradni list SFRJ. št. 77/88. 40/89. 46/90 in 61/90). S tem zakonom je bilo določeno, da se morajo organizacije združenega dela (torej tudi TOZD) organizirati v skladu z zakonom o podjetjih, ki je uvedel novo tipologijo pravnih oseb. v roku enega leta, to je do 31. 12. 1989. Ta določba pa ni veljala za zadružne organizacije in organizacije kooperantov, ki so v skladu s 192. členom zakona o podjetjih nadaljevale z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so bile vpisane v sodni register. Tem organizacijam v skladu s tretjim odstavkom 192. člena ni bilo potrebno spreminjati svoje organiziranosti oziroma uskladiti samoupravnih splošnih aktov z zakonom o podjetjih, ker je bilo določeno, da zadružne organizacije in organizacije kooperantov, katerih način organiziranja ureja poseben zakon, nadaljujejo v obstoječi statusni organiziranosti do sprejema ustreznih zakonov. Že ta določba upošteva specifičnost zadružnih organizacij, katerih statusa in pravic do samoorganiziranosti že v sistemu izključne družbene lastnine ni bilo mogoče enačiti s statusom drugih organizacij združenega dela.
Po sprejemu nove ustave gospodarski sistem ne pozna več temeljnih organizacij kot oblike statusnega organiziranja na principih samoupravnega združevanja dela in sredstev, kot jih je poznala prejšnja ustava. Zakonodajalec je bil torej upravičen, da obstoječe predpise, ki temeljijo na statusnem organiziranju po prejšnji ustavi in iz nje izvirajoči zakonodaji, uskladi z novo ustavo. Zato je pravni temelj za takšno spreminjanje torej nova ustava in oblike organiziranja gospodarstva v okviru ustavnih načel in pogojev. To je tudi v skladu s 1. členom ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je treba določbe predpisov, ki niso v skladu s to ustavo, z njo uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993. V primeru ureditve po 72. členu zakona o zadrugah je zakonodajalec preoblikoval temeljne organizacije v organizacijske enote zadruge ali delovne organizacije kooperantov, s čimer v ničemer ni posegel v premoženjska razmerja zadruge ali delovne organizacije kooperantov, v okviru katerih so bile oblikovane temeljne organizacije in delovne skupnosti, saj je hkrati določil, da le-te postanejo organizacijske enote zadruge ali delovne organizacije. Združitev (pripojitev ali spojitev) podjetij je statusna sprememba, ki jo poznajo vse zakonodajne ureditve. Takšna sprememba ima vedno za posledico združitev premoženja, po zakonu določeno pravno nasledstvo in prenehanje vsaj ene pravne osebe brez likvidacije oziroma stečaja.
S tem, da je zakon v 72. členu bivšim temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim, ki s pripojitvijo postanejo organizacijske enote, ohranil tudi pooblastila v pravnem prometu, kakršna so bila vpisana v sodni register, tudi ni v ničemer ogrozil pravne varnosti upnikov. Morebiti (pre)širok obseg pooblastil delov, pravne osebe za nastopanje v pravnem prometu lahko organizacija sama uredi z notranjimi organizacijskimi predpisi, ki določajo obseg pooblastil zastopnikov oziroma pooblaščencev za zastopanje pravne osebe.
Trditve predlagateljev oziroma pobudnice, da je po ustavi gospodarska pobuda svobodna ter da je prisilna reorganizacija gospodarskih subjektov v nasprotju z ustavno proglašeno svobodo združevanja pa tudi s tržno svobodo kooperantov, so v primeru opisanega načina preoblikovanja organizacij v sestavi zadrug torej neutemeljene. Že zakon o podjetjih je namreč za preoblikovanje zadružnih organizacij in organizacij kooperantov predvidel posebno ureditev. Pri tem je treba upoštevati genezo nastanka temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi zadrug, poseben značaj lastninskih upravičenj nad njihovim premoženjem in s tem zvezane posebnosti v njihovem statusu. Zakonodajalčevo pooblastilo za preoblikovanje družbene lastnine v druge oblike lastnine, določeno v 99. amandmaju k prejšnji ustavi, implicira tudi pooblastilo, da država sebe določi za lastnika in s tem v primeru, ko je zakon statusno preoblikovanje zadružnih organizacij in organizacij kooperantov pridržal za poznejšo zakonsko ureditev, tudi pooblastilo, da kot možni lastnik določi način statusnopravnega preoblikovanja organizacij, ki se po sprejetju zakona o podjetjih niso mogle prilagoditi novim statusnopravnim oblikam. Glede na vse to je smel zakonodajalec z zakonom neposredno določiti načine preoblikovanja navedenih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti.
Kakršnokoli sklicevanje predlagateljev oziroma pobudnice na neskladnost z drugimi predpisi ne more biti utemeljen razlog za izpodbijanje te zakonske določbe, saj celotna prejšnja zakonodaja temelji na starem ustavnem sistemu, ki se s temi določbami v celoti preoblikuje in usklajuje z veljavno ustavo. V premoženjskem smislu pa ukinitev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti pomeni samo to, da celotno premoženje v smislu 72. člena še vedno ostaja v okviru z ustavo dovoljenih oblik lastnine in torej ta določba ne predstavlja kršitve nobenega ustavnega načela, nanašajočega se na lastnino in iz nje izvirajoča lastninska upravičenja.
Določba 74. člena zakona ni v neskladju z 2. členom ustave kot zatrjujejo predlagatelji oziroma pobudnica. V času pripravljalnega postopka pred ustavnim sodiščem je bil sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93). V tem času pa je bil sprejet tudi zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93), na katerega so bili v skladu s 14. členom preneseni kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih organizacije iz prvega odstavka 74. člena pridobile na neodplačen način in so z dnem uveljavitve zakona o zadrugah postali last Republike Slovenije. Sklad kmetijskih zemljišč, ki gospodari s temi zemljišči, pa je z njimi dolžan gospodariti kot dober gospodar.
Predlagatelji in pobudnica so v svojem predlogu oziroma pobudi predlagali tudi oceno ustavnosti 73. člena zakona, po katerem naj bi bilo v delu podjetja, organiziranem iz nekdanje organizacije kooperantov, najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona zagotovljeno osebno izjavljanje kooperantov in delavcev tega dela podjetja o organiziranju zadruge. 411. člen ustave iz leta 1974, ki se v skladu s 7. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave še smiselno uporablja pred ustavnim sodiščem do sprejema zakona o ustavnem sodišču, v 7. točki drugega odstavka določa, da postopek pred ustavnim sodiščem začne s predlogom podjetje ali druga organizacija, če je prizadeta njena pravica, ki je določena v ustavi ali v zakonu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da z izpodbijano določbo niso prizadete pravice temeljnih organizacij združenega dela, saj se ta določba zakona, ki je vključena v poglavje začasnih in končnih določb, nanaša le na kooperante in delavce bivših delovnih oziroma temeljnih organizacij kooperantov, ki so v preoblikovanju sestavljenih in delovnih organizacij v podjetja po zakonu o podjetjih postale deli podjetij, kar pa za predlagatelje ne velja. Zato je ustavno sodišče sklenilo, da bo vlogo v tem delu obravnavalo kot pobudo.
Iz že navedenih razlogov pa pobudniki tudi ne izkazujejo pravnega interesa za izpodbijanje te zakonske določbe. Razlogi, da so ogrožena njihova materialna sredstva, ki so jih ustvarili z vlaganji na račun osebnih dohodkov delavcev, in da je s tem pobudnici ogrožena njena zaposlitev v zadrugi, v tem primeru niso utemeljeni. Izpodbijana zakonska določba v nobenem primeru ne vpliva na pravni položaj pobudnikov in tudi ne posega v njihova pravna razmerja in zato tudi z ugoditvijo njihovi pobudi le-ti ne bi pridobili nikakršne pravne koristi.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo in sklep na podlagi prvega odstavka 161. člena, ustave in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave RS ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo s sedmini glasovi proti dvema. K odločbi sta dala odklonilno ločeno mnenje sodnika Krivic in Šinkovec.