Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93) in 3. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni list RS, št. 16/93) je Skupščina občine Škofja Loka na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela dne 12. 7. 1993

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji, ki jih je izdelal PA – ARHING Ljubljana pod št. projekta 21/92-A v januarju 1993 in dopolnil junija 1993 in ki ob upoštevanju dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Škofja Loka podrobneje usmerjajo posege na območju občine, razen na območjih, kjer so sprejeti in veljajo prostorski izvedbeni načrti.

Prostorski ureditveni pogoji veljajo za upravno odločanje o graditvi ali prenovi objektov in naprav in za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološke razmere v naravi ali krajinske značilnosti.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
– prikaz 1z prostorskih sestavin planskih aktov v M 1:25000
– meje območij zazidljivosti in mikrocelot s prikazom rabe prostora na preglednem katastrskem načrtu v M 1:5000
– prikaz vseh varovanih območij
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor
– soglasja pristojnih organov in organizacij.

Prostorski ureditveni pogoji obsegajo:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. SPLOŠNI IN PODROBNEJŠI POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
III. MEJO, OBSEG IN FUNKCIJA OBMOČJA OZIROMA NASELJA TER VRSTA POSEGOV
IV. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR:
1. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in ostalih posegov v prostor
2. Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
3. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišč
4. Merila in pogoji glede prometnega urejanja zemljišč
5. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
6. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
7. Merila in pogoji glede varovanja okolja
8. Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
9. Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
V. KONČNE DOLOČBE

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za upravno odločanje za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije predvidene rabe površin znotraj ožjega območja v skladu z določili PUP.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora na območju občine mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog rešitev odvisno od lokacije posameznega posega.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja oziroma naselja.
Vpliv novih dejavnosti na okolje ne sme presegati zakonsko dovoljenih meja.

Pri vseh posegih v okolje, s katerimi ustvarjamo nov odnos v prostoru, ki ima pričakovan večji vpliv na okolje in prostor, lahko izda upravni organ, pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora na zahtevo investitorja podrobnejše smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Upravni organ lahko v primerih iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja posebne ekspertize, še posebej kadar gre za pomembne in tehnično zahtevne objekte ter zazidave večjih površin.
Če vseh pogojev, ki izhajajo iz podanih smernic upravnega organa, ni moč izpolniti, takšna dejavnost na lokaciji ni dovoljena.

Posegi v. prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba.
Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.

V obravnavanih območjih in naseljih so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni določeno drugače:
1. redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav 2. adaptacije
3. rekonstrukcije
4. prizidave
5. nadzidave
6. gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne ureditve, prometa, zvez in energetike
7. urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve
8. postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak,.stojnic in spominskih obeležij
9. gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost objektov in ljudi.
10. gradnja objektov in naprav za izkoriščanje in raziskovanje mineralnih surovin (kamnolomi) in njihova sanacija.

Poleg navedenih posegov so v posameznih tipih območij oziroma naselij dovoljeni še:
A. Območja in strnjena naselja s pretežno stanovanjsko zazidavo:
1. novogradnje
2. sprememba namembnosti za
– stanovanja
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ipd.
4. urejanje odprtih površin kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, peš poti, ploščadi, parkirišča, postavitev mikrourbane opreme
B. Območja in strnjena naselja z mešano stanovanjsko-kmečko zazidavo
1. novogradnje
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov kot. npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice. ograje, drvarnice ipd.
4. postavitev pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij
5. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme
C. Območja in naselja s pretežno kmečko zazidavo
1. novogradnje
2. sprememba namembnosti za
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov
4. pomožni objekti za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij
5. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme
D. Območja s pretežno počitniško zazidavo
1. novogradnje kot zaključitev obstoječih območij
2. sprememba namembnosti pod posebnimi pogoji za
– stanovanja
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, razen počitniških objektov.
E. Območja in naselja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
1. novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov tako, da ne bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,
2. Sprememba namembnosti za
– stanovanja
– potrebe kmetijstva
- potrebe podjetništva, terciarne in kvartarne dejavnosti
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij
F. Območja naselij, ki po pretežni namenski rabi prostora niso namenjena poselitvi
1. na površinah namenjenih za kmetijstvo in gozdarstvo
– gradnja objektov in naprav namenjenih kmetijski in gozdarski funkciji
– agrooperacije in pogozditve
– gradnja pomožnih objektov za potrebe primarne kmetijske in gozdarske funkcije
2. novogradnja skladna s 4. točko 11. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86)
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij
4. novogradnje izven trajno varovanih kmetijskih zemljišč, varovanih gozdov in gozdnih rezervatov, ob upoštevanju krajinske tipike (samotne kmetije, zaselki, razloženo naselje) in ostalih pogojev tega odloka skladno s 5. točko 11. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 17/86)
5. sprememba namembnosti obstoječih objektov, razen pomožnih objektov, za:
– stanovanja
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah
– potrebe podjetništva, terciarnih in kvartarnih dejavnosti
6. gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizem
7. določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim objektom.

1. V območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom predvidena izdelava prostorskih ureditvenih pogojev – stalni PUP (S)
2. V območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom predvidena izdelava izvedbenih načrtov – začasni PUP (Z).

Škofja Loka
A. Stanovanjska območja
S1/1 – ureditveno območje Kamnitnik (S)
– Obsega obstoječo strnjeno stanovanjsko gradnjo, obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje, objekte centralnih dejavnosti in skladišč s pripadajočimi funkcionalnimi površinami.
– V območju obstoječe strnjene in razpršene stanovanjske pozidave so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
– Za obstoječe objekte, ki služijo centralnim dejavnostim oziroma skladiščem, je dovoljeno le redno vzdrževanje oziroma manjši posegi, ki so nujni za normalno funkcioniranje dejavnosti v obstoječem obsegu na tem prostoru, dovoljena je sprememba namembnosti teh površin za potrebe stanovanjske gradnje skladno s 6. členom tega odloka.
– Postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
S1/1a – ureditveno območje Kamnitnik (Z)
– Obsega območje, ki je z DP in z SP namenjeno za organizirano stanovanjsko gradnjo vključno s pripadajočo družbeno infrastrukturo.
– V območju stanovanjske gradnje, kjer bo izdelan izvedbeni načrt, so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. E členom.
S1/2 – ureditveno območje Frankovo naselje (S)
– Obsega obstoječo individualno stanovanjsko gradnjo, nekaj kmetij, obstoječo blokovno gradnjo, objekte centralnih dejavnosti (šola, trgovina, vrtec, ATC, RTP, parkirne površine, park)
– Frankovo naselje je opredeljeno kot sekundarni mestni center v okviru stanovanjskega območja in ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so posegi skladni z 8. in 9. A, B členom, razen parkovnih površinah, kjer so dovoljeni posegi skladno z osnovno rabo. Postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
S1/3 – ureditveno območje Podlubnik (S)
– Obsega skoraj v celoti realizirano stanovanjsko sosesko, ki obsega:
a) cono obstoječe individualne stanovanjske gradnje
b) cono obstoječe starejše stanovanjske gradnje in kmetije ob severnem delu ureditvenega območja
c) cono stanovanjskih stolpnic (blokovna gradnja)
d) cono javnih objektov s centralnimi funkcijami soseske
e) cono javnih zelenic oziroma zelenih površin ob individualni stanovanjski gradnji
f) cono javnih zelenic, otroških igrišč in večnamenske ploščadi ob blokovni gradnji
– Območje ima mešano funkcijo.
a) V coni obstoječe novejše individualne stanovanjske gradnje so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. Vsi novi posegi v ureditvenem območju Podlubnika se morajo prilagoditi obstoječim oblikovnim merilom naselja glede višine, gradbene črte, naklona streh in smeri slemena, razmerju fasad, orientaciji, merilih in razporeditvi fasadnih elementov, barvi, teksturi streh in fasad, načinu ureditve funkcionalnega zemljišča.
Pri lociranju novih prizidkov je obvezno upoštevati gradbeno linijo in odmike od komunalnih naprav in na podlagi analize poiskati ustrezno rešitev za celoten niz ter ugotoviti tudi vplive novih posegov na najbližjo okolico in njeno zazidavo. Gabariti novih prizidav se morajo obvezno prilagoditi obstoječim gabaritom. Površina prizidkov k obstoječim stanovanjskim hišam, ki predstavljajo izboljšanje bivalnih pogojev, praviloma ne sme presegati 50% zazidane površine obstoječega objekta. Objekt mora skupaj s prizidkom predstavljati arhitektonsko celoto.
b) V coni obstoječe starejše stanovanjske gradnje ob severnem delu ureditvenega območja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom na še prostih površinah v kombinaciji za uslužnostne dejavnosti.
c) V coni obstoječe blokovne gradnje so dovoljeni posegi za redno vzdrževanje objektov in manjši posegi v okviru pripadajočega funkcionalnega zemljišča za dopolnitev tistih funkcij, ki so za življenje in delo nujno potrebna (PM, ureditev funkcionalnega zelenja, peš poti, otroška igrišča, športne naprave, ipd.).
d) V coni javnih objektov, kjer leži obstoječi trgovski center, je dovoljena izgradnja garažne hiše in eventuelna gradnja za razširitev ponudbe, ki jo stanovanjsko naselje potrebuje, postavitve kioskov so dopustne skladno s 6. členom tega odloka.
e) f) V coni javnih zelenih površin so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni za zagotovitev osnovne rabe.
S1/5 – ureditveno območje Vešter (S) Vešter je gručasto naselje v stiku s pobočjem, proti bregu ima izrazit rob, dominant ni.
– Obsega kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S1/6 – ureditveno območje Trnje (S)
Trnje je zloženo naselje v stiku s pobočjem, pretežno z neizrazitim robom in brez dominante.
– Obsega kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom. S1/7 – ureditveno območje Trnje (S)
– Obsega kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom. S1/8 – ureditveno območje Virlog (S)
Virlog je gručasto naselje v pobočju, z izrazitim robom proti Virloškemu potoku, dominant ni.
– Obsega kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S1/9 – ureditveno območje Binkelj (S)
Binkelj je gručasto, sestavljeno naselje v ravnini ob robu agrarnih površin, rob naselja je pretežno neizrazit, dominante so vključene v naselje.
– Obsega kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
Ostala območja naselij Vešter, Trnje, Virlog in Binkelj se urejajo skladno z 8. in 9. F členom.
SI/10 – ureditveno območje Center slepih in slabovidnih (S)
– Obsega obstoječe objekte Centra slepih in slabovidnih, doma upokojencev, Starološkega gradu in obstoječo stanovanjsko gradnjo na zahodnem delu.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– V območju so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
V zaščitenem območju Starološkega gradu so dovoljeni posegi skladno z odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik.
S1/11 – ureditveno območje Stara Loka-zahod (S)
– Obsega v celoti realizirano manjšo novejšo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom, v območju novejše stanovanjske gradnje je gradnja pomožnih objektov dovoljena le na podlagi enotnih oblikovalskih pogojev.
S1/12- ureditveno območje Stara Loka – vzhod (S)
– Obsega kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe pokopališče, objekte centralnih dejavnosti, cerkev Sv. Jurija;
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom vključno s posegi za ureditev pokopališča.
- Za objekte pomembnejše stavbne dediščine je potrebno upoštevati likovno – prostorsko študijo, ki jo je izdelala FAGG.
Ostalo območje naselja Stara Loka se ureja skladno z 8. in 9. F členom.
S1/13 – ureditveno območje Groharjevo naselje (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko individualno in blokovno gradnjo, objekte centralnih dejavnosti, zelene površine, večnamensko ploščad, parkirišča in garaže.
– Mešana funkcija se ohranja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom v okviru opredeljenih funkcionalnih zemljišč.
S1/14 – ureditveno območje "Pšen" hrib (Z)
– Obsega obstoječo razpršeno stanovanjsko gradnjo ter območje, ki je namenjeno za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. E členom. S1/15 – ureditveno območje Zdravstveni dom (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti, parkirne površine in mestne zelene površine.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Na obstoječi lokaciji YU-Bandag so znotraj ograje dovoljeni vsi posegi v zvezi z ekološko sanacijo, redna vzdrževalna dela oziroma manjši posegi, ki so nujni za normalno funkcioniranje dejavnosti v obstoječem obsegu.
– Na obstoječi lokaciji trgovine Merkur je znotraj določenega funkcionalnega zemljišča dovoljeno le redno vzdrževanje objekta oziroma manjši posegi, ki so nujni za normalno funkcioniranje dejavnosti v obstoječem obsegu.
– Na obstoječi lokaciji Tehnik so znotraj določenega funkcionalnega zemljišča dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. A členom.
– Na obstoječi lokaciji Zdravstveni dom Škofja Loka so dovoljeni potrebni posegi za nemoteno funkcioniranje dejavnosti, vključno z ureditvijo parkirišča in dovoza.
– Na območju mestnih zelenih površin posegi niso dovoljeni, razen za potrebe komunalne in prometne infrastrukture.
– V območju obstoječe stanovanjske gradnje so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
– Postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
S1/16 – ureditveno območje Pod Plevno (S) – Obsega območje realizirane novejše organizirane stanovanjske gradnje, za katerega je sprejet zazidalni načrt (Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/81, 21/86), obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– V območju obstoječe stanovanjske gradnje in kmetij so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– Na obstoječi lokaciji gostilne Plevna, so znotraj določenega funkcionalnega zemljišča dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. A členom.
Na zaščitenem območju Španove kmetije so dovoljeni posegi skladno z Odlokom o razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
S1/17 – ureditveno območje Suha (S)
Suha. je gručasto, zloženo naselje na terasi, rob naselja ni izrazit, poudarjena dominanta je odmaknjena od naselja (cerkev), dominante so tudi v jedru in ob robu naselja.
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– Ostalo območje naselja se ureja skladno z 8. in 9. F členom.
Na zaščitenem območju kmetije pri "Miklavžku" in pri cerkvi na Suhi so dovoljeni posegi v skladu z odloki o razglasitvi za kulturni spomenik.
S1/18 – ureditveno območje Hafnerjevo naselje (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
– Pri lociranju novih prizidkov je obvezno upoštevati gradbeno linijo in odmike od komunalnih naprav in na podlagi analize poiskati ustrezno rešitev za celoten niz ter ugotoviti tudi vplive novih posegov na najbližjo okolico in njeno zazidavo.
- S1/19 – ureditveno območje TRATA (S) – Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S1/20 – ureditveno območje Lipica (S)
Lipica je gručasto naselje na ravnini ob agrarnih površinah, brez izrazitega roba, z dominantami znotraj naselja:
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja kmetijsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
Puštal
S1/21 – ureditveno območje Puštal (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo obstoječe kmetije, Puštalski grad, cerkev Sv. Križa na Hribcu, mestne zelene površine, površine za šport in rekreacijo z obstoječimi objekti kopališča in parkirne površine.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– V območju so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom, razen na zelenih površinah, kjer so dovoljeni posegi za komunalno in prometno infrastrukturo.
V zaščitenem območju pa je pri posegih potrebno upoštevati določbe Odloka o razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
S1/22 – ureditveno območje Puštal – Žolšče (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo ter obstoječo počitniško gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A, D členom.
S1/23 – ureditveno območje Puštal (S)
– Obsega območje novejše stanovanjske gradnje.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S1/24 – ureditveno območje Puštal (S)
– Obsega območje novejše stanovanjske gradnje in novopredvidene površine za stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
V ostalem območju naselja Puštal so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S1/25 – ureditveno območje Zabrajda (S)
– Obsega območje obstoječe stanovanjske gradnje.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S1/26 – ureditveno območje Karlovec, Trata (S)
– Obsega obstoječo strnjeno stanovanjsko gradnjo, kmetije in objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi funkcionalnimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V zaščitenem območju je pri posegih potrebno upoštevati določbe Odloka o razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik.
S1/27 – ureditveno območje Vincarje (S) Vincarje so gručasto, zloženo naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti grajskemu hribu in potoku, drugje je rob neizrazit, dominant ni.
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9. F členom, v zaščitenem območju pa je potrebno pri posegih upoštevati določbe Odloka o razglasitvi podzemeljske geomorfološke dediščine Škofje Loke za naravni in kulturnozgodovinski spomenik.

Škofja Loka
B. Proizvodno-poslovna območja
P1/1 – ureditveno območje Jelovica, Lio, Loka, Peks
(Z)
– Dovoljeni so posegi ter gradnja objektov in naprav v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo skladno s sanacijskim programom, manjši posegi na obstoječih objektih in napravah ter manjše zaokrožitve obstoječih objektov, gradnja potrebne komunalne in cestne infrastrukture kot logična prostorska funkcionalna zaokrožitev obstoječih obratov, predvsem s ciljem zmanjšanja oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak.
– Na ostalih planiranih površinah je dovoljena gradnja proizvodnih, trgovskih in skladiščnih enot ob zagotovitvi vseh ukrepov za varstvo okolja in predhodni ureditvi prometnih dostopov na območje ter ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
– Rob industrijskega območja je potrebno obvezno zazeleniti.
P1/2 – ureditveno območje Gorenjska predilnica, Lokateks. Embalažno grafično podjetje (Z)
– Dovoljene so adaptacije, nadzidave obstoječih objektov ter posegi in gradnja objektov v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo ter izgradnja pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture ter manjši posegi za funkcionalno zaokrožitev objektov skladno s sanacijskim programom.
– Posegi na nove površine so dovoljeni za tehnološko zahtevnejše in ob industrijskem tiru na železniški transport vezane dejavnosti, ki ne smejo slabšati kvalitete vode, zraka in tal ob sočasni ureditvi komunalne, prometne, energetske infrastrukture in vseh ukrepov za varstvo okolja.
Pl/3 – ureditveno območje LTH, Kroj, Odeja, Inštitut Zoran Rant in zeleni pas (Z)
– Dovoljeni so posegi na obstoječih objektih (adaptacije, nadzidave, manjše prizidave) ter posegi in gradnja objektov v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo s ciljem zmanjšanja oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture znotraj funkcionalno zaokroženih površin skladno s sanacijskim programom. Pas ob Kidričevi cesti je potrebno zazeleniti z drevesno vegetacijo.
– Posegi na nove površine so dovoljeni za dejavnosti, ki ne poslabšujejo kvalitete vode, zraka in tal in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za stanovanjsko območje ob predhodni ureditvi prometnih dostopov ter zazelenitvi z drevesno vegetacijo na celotnem južnem in zahodnem robu.
– V zelenem pasu in pri ostalih obstoječih stanovanjskih objektih so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom znotraj funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov s poudarkom na obrtni in poslovni dejavnosti.
P1/4 – ureditveno območje Inštalacije, Šešir, Bencinska črpalka. Limos, Alpetour, Kmetijska zadruga, gasilski dom in zeleni pas (Z).
– Pri obstoječih objektih je dovoljeno redno vzdrževanje, adaptacije, manjše prizidave in nadzidave za funkcionalno zaokrožitev objektov, posegi za ekološko sanacijo ter izgradnja potrebne prometne in komunalne infrastrukture.
– Posegi na nove površine so dovoljeni za dejavnosti, ki ne bodo vplivale na prekomerno poslabšanje kvalitete vode, zraka in tal ter presegale nivo hrupa za stanovanjsko območje. Smotrni so predvsem programi trgovsko-servisne ponudbe. Južni rob območja je potrebno zazeleniti z drevesno vegetacijo.
– V opredeljenem zelenem pasu so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih stanovanjskih objektov s poudarkom na obrtni dejavnosti.
P1/5 – ureditveno območje Obrtnik, Komunalno podjetje Grenc, zeleni pas (Z)
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z izdelanimi programskimi zasnovami s ciljem ekološke sanacije proizvodnje.
– V zelenem pasu so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom razen novogradnje namenjene izključno za stanovanjske funkcije.
P1/7 – ureditveno območje LTH – OL – Vincarje (Z)
– Do sprejetja ureditvenega načrta so dovoljeni posegi v zvezi z ekološko tehnološko sanacijo obstoječega stanja, ter izboljšanje komunalne in prometne infrastrukture.
P2 – ureditveno območje Tehnik Grenc (Z)
– Posegi v območju obstoječe pozidave so dovoljeni le na podlagi predhodno izdelanega celovitega sanacijskega programa (usedalniki, hrup, zrak).
Dovoljena je izgradnja prometne in komunalne infrastrukture. Širitev na nove površine za to dejavnost ni dovoljena, za druge dejavnosti pa skladno s 6. čl. tega odloka. Vedutno izpostavljene objekte je potrebno zazeleniti z avtohtono drevesno vegetacijo.
P3/1 – ureditveno območje Termo Trata, Jelovica
(Z)
– Na območju Terma so dovoljeni vsi posegi skladni s sprejetim programom ekološko-tehnološke sanacije.
– V območju Jelovica — montažni objekti so dovoljene adaptacije, manjše nadzidave in prizidave za funkcionalno zaokrožitev obstoječih objektov skladno s sanacijskim programom.
– Dovoljena je tudi izgradnja potrebne, prometne in komunalne infrastrukture.
P3/2 – ureditveno območje KŽK-Kmetijstvo, Mesoizdelki Trata (Z)
– V območju so dovoljeni posegi na obstoječih objektih oziroma izgradnja objektov na osnovi že izdanih dovoljenj ter gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture oziroma posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo, posegi na še proste površine pa v skladu s 6. čl. tega odloka.
P5 – ureditveno območje Corona Reteče (Z)
– Območje je namenjeno za potrebe industrije in proizvodne obrti.
– Dovoljeni so posegi in gradnja objektov, kolikor to omogoča predhodno opravljen strokoven preizkus ekološke ranljivosti prostora.
– Na obstoječih objektih je dovoljeno redno vzdrževanje, adaptacije ter manjše zaokrožitve obstoječih objektov, gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture skladno z izdelanim razvojnim in sanacijskim programom s ciljem zmanjšanja oziroma združevanja števila iztokov voda in izpustov v zrak.
– Pri obstoječih stanovanjskih objektih v opredeljeni coni, je dovoljeno le redno vzdrževanje ter gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča.
– Posegi na nove površine niso dovoljeni, razen tistih, ki jih za pripravo PIN dovoljuje zakon.
P6 – ureditveno območje Termo Bodovlje (Z) – Dovoljeno je redno vzdrževanje objektov in posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo.

Škofja Loka
C. Območja stanovanj in centralnih dejavnosti Območja stanovanj in obrtnih dejavnosti
SCI – ureditveno območje Kapucinsko predmestje (Z)
– ureditveno območje leži med Selško Soro, Partizansko cesto in hribom Kamnitnik ter obsega stanovanjsko gradnjo (blokovno in individualno), kompleks bivše vojašnice ter centralne dejavnosti (avtobusna postaja, pošta. Nama. hotel, poslovna hiša. tržnica, šola. zelene površine, pokopališče).
– V območju je dovoljeno redno vzdrževanje, adaptacije, prizidave, nadzidave obstoječih objektov, sprememba namembnosti za terciarne in kvartarne dejavnosti, izboljšanje komunalne in prometne infrastrukture ter gradnja pomožnih in nadomestnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih stanovanjskih hiš in kmetij.
Postavitve kioskov so dovoljene le skladno s 6. čl. tega odloka.
– Na območju bivše vojašnice so posegi dovoljeni v skladu s 6. členom tega odloka.
SO1 – ureditveno območje Obrt Virmaše (Z)
– Do sprejetja ZN so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. E členom.
SO – ureditveno območje Obrt Hrastnica (Z)
– Do sprejetja ZN so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. E členom.

Škofja Loka
D. Območja centralnih dejavnosti Območja ostalih centralnih dejavnosti
C1/1 – ureditvene površine Športne površine Trata – Območje obsega, površine, namenjene športu in rekreaciji z delno že realiziranim programom.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno s 6. členom tega odloka.
C1/2 – ureditveno območje šola, vrtec, srednje šole Poden (S)
– Dovoljeno je redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter izgradnja športnih igrišč za potrebe šol in športne hale, izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture ter izgradnja objektov za oskrbne dejavnosti.
C1/3 – ureditveno območje Športne površine Puštal
(S)
– Obstoječe objekte in naprave na telovadišču v Puštalu je dovoljeno redno vzdrževati oziroma adaptirati, ter dograjevati potrebno komunalno in prometno infrastrukturo, dovoljena je gradnja spremljajočih objektov.
C2 – ureditveno območje Športne površine Kamnitnik (Z)
– Posegi na to območje do sprejetja izvedbenega načrta niso dovoljeni.
V1 – ureditveno območje Vrtičkarstvo – Podlubnik
(S)
– Dovoljeni posegi skladno s 6. členom tega odloka, gradnja pomožnih objektov ni dovoljena.
V2 – ureditveno območje Vrtičkarstvo – Sorska cesta
(S)
– Posegi na območje so dovoljeni v skladu z Odlokom o razglasitvi Škofje Loke za kulturni spomenik, gradnja pomožnih objektov ni dovoljena.
ŠR – ureditveno območje Šport in rekreacija Gorajte
(Z)
– Dovoljeni so posegi za ureditev obstoječega nogometnega igrišča ter spremljajočih objektov in izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
CP – ureditveno območje Centralno pokopališče Lipica (Z)
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so skladni z izdelanim programom širitve pokopališča in predlagano faznostjo.
– Znotraj obstoječega območja pokopališča je dovoljeno redno vzdrževanje ter posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječih objektov ter izgradnja potrebne komunalne in ostale infrastrukture v skladu z določbami 6. člena tega odloka.
CČN – ureditveno območje Centralna čistilna naprava Suha (Z)
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje in ekološko-tehnološko sanacijo centralne čistilne naprave.
MV – ureditveno območje Mestna vrtnarija (S) K – ureditveno območje Konfiskati (Z)
– Posegi na navedena ureditvena območja so dovoljeni skladno s 6. členom tega odloka.
RTP – ureditveno območje Razdelilna trafo postaja
(S)
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje.
ŽP – ureditveno območje Železniška postaja (Z)
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z določbami 6. člena tega odloka.

KS Stara Loka – Podlubnik
Crngrob (S) — posamični zaselki, pogojeni s terenskimi razmerami in z dominanto (cerkev) na izpostavljenem delu, v stiku z agrarnimi površinami rob neizrazit, dominama ob zaključku naselja
Križna gora (S) – gručasto naselje na grebenu, pretežno z izrazitim robom, dominanto na izpostavljenem delu (cerkev) in dominantami vključenimi v naselje
Moškrin (S) – gručasto naselje v ravnini s pretežno neizrazitim robom, brez dominante
Pevno (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem, s pretežno neizrazitim robom in dominanto kot delom naselbinskega telesa
– Ohranjajo prevladujočo kmečko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
– Za naselje Crngrob veljajo pogoji II. varstvenega režima za varovanje urbanistične dediščine.
– Za vse posege v vplivnem območju cerkve Sv. Križa na Križni gori in cerkve Sv. Uršule v Pevnu je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniškovarstvene službe.
Posegi v zaščitenem območju cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu so dovoljeni skladno z Odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik.
S8 – Papirnica (S) – razloženi posamični zaselki, prilagojeni terenskim danostim, pretežno z neizrazitim robom, brez dominante
– Ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. B, F členom in v skladu z določbami 6. člena tega odloka.

KS Škofja Loka – mesto
Andrej nad Zmincem (S) – posamični zaselki Ožbolt nad Zmincem (S) – posamični zaselki Sv. Barbara (S) – posamični zaselki
– Ohranjajo prevladujočo kmečko funkcijo.
– Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
– Za vse posege v vplivnem območju cerkve Sv. Andreja v naselju Andrej nad Zmincem je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
S7 – Podpulferca (S) – razloženo naselje
– Ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. B. F členom.

KS Kamnitnik
– Dovoljeni so le posegi za primarno rabo prostora ter potrebni posegi za komunalno in prometno infrastrukturo.

KS Trata
Draga (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem, ob gozdu, z neizrazitim robom proti ravnini in dominanto ob robu naselja.
Gosteče (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti gozdu in dominantama na robu naselja.
Pungert (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom proti gozdu, brez dominante.
– Ohranjajo pretežno kmečko funkcijo.
– Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. C, F. členom. Vsi posegi v zaščitenem območju cerkve Sv. Andreja v Gostečah so dovoljeni skladno z določili Odloka o razglasitvi za kulturni spomenik.
S9 – Hosta (S) – posamični zaselki na terasi med vodo in gozdom, brez dominante, z izrazitim robom na robu terase
– Ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. B, F členom. V ostalem območju naselja Hosta so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9. F členom.

KS Reteče – Gorenja vas
S2/1 – ureditveno območje Reteče – sever (S)
– Obsega pretežno obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ima mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S2/2 – ureditveno območje Reteče – med regionalno cesto in železnico (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S2/3 – ureditveno območje Reteče – Ob šoli (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S2/4 – ureditveno območje Reteče – vaško jedro (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in cerkve sv. Janeza Evangelista ter obstoječe pokopališče.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom, za posege v vplivnem območju cerkve je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
S2/5 – ureditveno območje Gorenja vas – Reteče (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. W – ureditveno območje Reteče – počitniški objekti
(S)
– Obsega obstoječo počitniško gradnjo in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8., 9. A in 9. D členom.
V ostalem območju naselij Reteče in Gorenja vas -Reteče so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. F členom razen 4. točke 9. F člena.

KS Godešič
S3/1 – ureditveno območje Godešič – sever (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno, z 8. in 9. B členom.
S3/2 – ureditveno območje Godešič – vaško jedro (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo ter cerkev Sv. Miklavža.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom, v vplivnem območju cerkve je potrebno pridobiti soglasje spomeniško varstvene službe.
S3/3 – ureditveno območje Godešič – Na ježi (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter novopredvidene površine za stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. F členom razen 4. točke 9. F člena.

Žiri
A. Stanovanjska območja
S1 – ureditveno območje – Dobračeva (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– Za naselje veljajo pogoji II. varstvenega režima za varovanje urbanistične dediščine.
S2 – ureditveno območje Rakulk (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter površine za predvideno stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so. vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
S3 – ureditveno območje – Stara vas (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S4 – ureditveno območje Stara vas (S)
– Obsega obstoječo novejšo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter površine predvidene za r gostejšo individualno stanovanjsko gradnjo:
– Območje ohranja mešano funkcijo.
S5 – ureditveno območje – Stara vas (S.)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
S6 – ureditveno območje – Stara vas (S) – Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo. V vseh treh conah so dovoljeni vsi posegi skladno z
8. in 9. B členom.
S8 – ureditveno območje vzhodno od centra (S)
– Obsega obstoječo blokovno gradnjo in obstoječo individualno stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S11 – ureditveno območje Polje – Ob šoli (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S13 – ureditveno območje ob cesti za Račevo (S)
– Obsega manjše skupine razpršene stanovanjske gradnje in obstoječih kmetij ter manjšo površino za stanovanjsko gradnjo z oskrbnimi dejavnostmi.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S13/1 – ureditveno območje Nova vas (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije, ki so raztresene v 1. območju kmetijskih zemljišč.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. F členom.
514 – ureditveno območje Melcova grapa (S)
– Obsega obstoječe kmetije in. obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
S15 – ureditveno območje Stare Žiri (Z)
– Obsega površine predvidene za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. E členom. S16 – ureditveno območje Pod Žirkom (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom, pri posegih je potrebno upoštevati "Predlog strokovnih osnov za prenovo Žirov", ki jih je izdelal FAGG v letu 1991.
– Pri stavbah Pod Žirk 11 in 13 je potrebno posege posebno skrbno načrtovati.
S17 – ureditveno območje južno od centra Starih Žirov (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom, pri posegih je potrebno upoštevati "Predlog strokovnih osnov za prenovo Žiri", ki jih je izdelal FAGG v letu 1991.
– Posegi na objektih na C XXXI divizije 150, 151, 152 in na Taboru 7 zahtevajo posebno skrben pristop.
S18 – ureditveno območje Ušni konec (S)
– Obsega obstoječo Stanovanjsko gradnjo in kmetije; ki so raztresene v 1. območju kmetijskih zemljišč.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8, in 9. F členom.
V ostalem območju naselja Žiri so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S21 – ureditveno območje Goropeke (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, kmetije, cerkev in površine za stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom, v vplivnem območju cerkve Sv. Janeza Krstnika so dovoljeni posegi na podlagi mnenja pristojne spomeniškovarstvene službe.
V ostalem območju naselja so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9. F členom, za obstoječe počitniške objekte so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.
S24 – ureditveno območje Ledinica (Š)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in cerkev Sv. Ane.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom.
– Za posege v vplivnem območju cerkve Sv. Ane je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S28 – ureditveno območje Račeva (S) – Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S3Q – ureditveno območje Selo (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter objekt centralnih dejavnosti.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.

B. Proizvodno-poslovna območja P2 – ureditveno območje Mizarstvo Žiri (Z) – Obsega obstoječe površine navedene dejavnosti v naselju Dobračeva.
– V območju so dovoljeni vsi posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječe proizvodnje, posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
P3 – ureditveno območje Račeva (S)
– Obsega površine nekdanje opekarne, kjer je urejena proizvodnja podjetja Vibro.
– V območju so dovoljeni posegi za funkcionalno zaokrožitev proizvodnje, posegi v zvezi z ekološko sanacijo in izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture:
OS – ureditveno območje Obrt in stanovanja (Z)
– Obsega območje med industrijsko cono ob Kladivarju in pretežno stanovanjsko gradnjo ob cesti 31. divizije.
– Območje je namenjeno za proizvodno in storitveno dejavnost ter stanovanja.
– V območju so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.

C/ Območja centralnih dejavnosti SC1, SC2, SC4 – ureditvena območja Center Žiri, Ob cerkvi in Stara vas (S)
– Obsegajo obcestni niz stanovanjskih objektov od cerkve do Dobračeve in centralne dejavnosti (Partizan, Zadružni dom, blagovnica, obstoječa bencinska črpalka, zdravstveni dom, šola, vrtec, cerkev Sv. Martina, policija)
– Območje ohranja prevladujočo centralno funkcijo
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom, razen v območju obstoječe bencinske črpalke, kjer so dovoljena le nujna vzdrževalna dela.
Poudarek na celotnem območju je dan izrabi pritličij obstoječih objektov za centralne funkcije oziroma revitalizaciji obstoječih objektov družbenega standarda, vključno z zunanjo ureditvijo (mikrourbana oprema)
Vsak od posegov mora upoštevati lokalno tipiko, tradicionalne elemente, velikost, oblikovanost in barvitost.
Postavitve kioskov so dopustne skladno s 6. členom tega odloka.
Pogoji za posamezne posege so:
– gradbena linija se delno umika od obstoječega cestišča
– max. višinski gabarit je P+2+M
– zaradi visoke talne vode podkletitve niso predpisane
– naklon strehe mora biti praviloma večji od 40, smer slemena vzdolžna na objekt oziroma vzporedna s komunikacijo, kritina pa siva (zareznik) ali temna (eternit)
– fasade naj bodo klasično ometane, s poudarjenimi arhitekturnimi elementi – okenski okvirji, portali, venci, rozete
– okenske in vratne odprtine morajo biti osno ene nad drugo s poudarjenim ritmom polno – prazno
– ulične fasade morajo delovati v smislu mestotvornosti – meščanski karakter
– pritličja morajo biti namenjena poslovnim dejavnostim
– vrata in izložbena okna pri lokalih morajo biti oblikovana po primerih tradicionalnega oblikovanja ali moderneje oblikovana z upoštevanjem izhodišč tradicije
– javne površine naj se praviloma tlakujejo (betonski tlakovci, plošče, granitne kocke)
Znotraj območja se nahajajo tudi nekateri objekti kvalitetnejše stavbne dediščine, pri katerih je potrebno upoštevati Predlog strokovnih osnov za prenovo Žiri, ki jih je izdelal FAGG v letu 1991 ter mnenja pristojne spomeniško varstvene službe.
SC3 – ureditveno območje Stari del Žirov (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti ter pomembnejše objekte s spomeniškovarstvenega vidika.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladni s 8. in 9. A členom Pogoji za posamezne posege so:
– višinski gabarit je praviloma P+l+M
– kritina mora biti siva (zareznik)
– naklon streh mora biti praviloma od 40-45
– pritličja naj se praviloma namenijo javnemu programu
– ohranjajo naj se posebni arhitekturni členi: frčade, venci, portali, okviri oken, razmerja in oblike oken naj se podrejajo kvalitetnim oblikovalskim rešitvam, značilnim za Žiri
– jedro ob stari šoli (Štalerjeva hiša) naj se v celoti nameni za javni program.
Pri posegih je potrebno upoštevati Predlog strokovnih osnov za prenovo starih Žirov, ki jih je izdelala FAGG v letu 1991 ter mnenje spomeniškovarstvene službe pri posegih na objektih pomembnejše stavbne dediščine.
SC5 – ureditveno območje Center Dobračeva (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti ter pomembnejše objekte s spomeniškovarstvenega vidika.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
– Za območje veljajo pogoji II. varstvenega režima za varstvo urbanistične dediščine.
SR1 – ureditveno območje Mršak (Z)
– Obsega območje ob Poljanski Sori in je namenjeno za gradnjo športnorekreacijskega centra.
– Posegi na območje do izdelave PIN niso dovoljeni, razen za potrebe kmetijskih dejavnosti.
SR2 – ureditveno območje Goropeški grič (Z)
– Obsega območje SZ dela Goropeškega griča in je namenjeno rekreaciji v zelenju in zimski rekreaciji.
– Dovoljeno je redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter manjši posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje smučarskih kapacitet.

KS Žiri
Brekovice (S) – posamični zaselki
Breznica pri Žireh (S) – gručasto naselje
Izgorje (S) – gručasto naselje, samotne kmetije
Jarčja dolina (S) – samotne kmetije, posamični zaselki
Koprivnik (S) – samotne kmetije
Mrzli vrh (S) – samotne kmetije
Opale (Š) – razloženo naselje
Osojnica (S) – posamični zaselki
Podklanec (S) – zaselek
Ravne pri Žireh (S) – gručasto naselje
Sovra (S) – gručasto naselje
Zabrežnik (S) – samotne kmetije, posamični zaselki
Žirovski vrh (S) – samotne kmetije, posamični zaselki.
Naselja ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
Za obstoječe počitniške objekte v Žirovskem vrhu so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom, razen 1. točke 9. D člena.

Gorenja vas
A. Stanovanjska območja
S1/1 – ureditveno območje Tabor (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte centralnih dejavnosti, severno nad regionalno cesto v osrednjem delu Gorenje vasi.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S1/2 – ureditveno območje – Vaško jedro – na levem bregu Poljanske Sore (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije in obstoječo počitniško gradnjo.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– V območju počitniške gradnje so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom razen 1. točke 9. D člena.
S1/3 – ureditveno območje – Vaško jedro – na desnem bregu Poljanske Sore (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in obrat Gidorja.
– Območje ohranja pretežno kmetijsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom, pri obratu Gidor pa so dovoljeni posegi, ki so nujno potrebni za delovanje dejavnosti v obstoječem obsegu. Po morebitni preselitvi obrata se stavbni fond nameni javnim funkcijam.
S1/4 – ureditveno območje Trate (S)
– Obsega obstoječo starejšo in novejšo stanovanjsko gradnjo, cerkev, župnišče, trgovino Merkur ter obstoječe kmetije na desnem bregu Poljanske Sore.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S1/5 – ureditveno območje Blata (S)
– Obsega območje novejše obstoječe blokovne stanovanjske gradnje.
– Dovoljenja je izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture za potrebe obstoječih- objektov ter redno vzdrževanje obstoječih objektov, na parkiriščih je dovoljena gradnja nadstrešnic ob predhodni ureditvi premoženjskopravnih zadev in primerni hortikulturni ureditvi.
S1/6 – ureditveno območje Vršajn (Z)
– Obsega površine na SZ delu naselja Gorenja vas, ki so z DP namenjene za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
– Dovoljeni so posegi skladno s 6. členom tega odloka.
– V ostalem območju naselja Gorenja vas so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S1/7 – ureditveno območje Dolenja Dobrava (S).
Dolenja Dobrava je gručasto naselje pretežno na ravnini, z izrazitim robom na stiku z agrarnimi površinami, dominante so znotraj naselja.
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo ter obstoječe kmetije ter objekte centralnih dejavnosti.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S1/8 – ureditveno območje – Gorenja Dobrava (S) Gorenja Dobrava je gručasto, sestavljeno naselje na terasi v stiku s pobočjem, z izrazitim robom, brez dominante.
– Obsega obstoječe kmetije in manjšo skupino obstoječih stanovanjskih hiš.
– Območje ohranja funkcijo pretežno kmečkega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom.
V ostalem območju obeh naselij so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. F členom. Hotavlje
S1/9 – ureditveno območje – Hotavlje – Vaško jedro (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte oskrbnih dejavnosti.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
S1/10 – ureditveno območje Hotavlje – Staro vaško jedro (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije in površine za centralne dejavnosti.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S1/11 – ureditveno območje Hotavlje (S)
– Obsega razpršeno obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter površine za stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom, posegi na večje sklenjene površine pa so dovoljeni skladno s 6. členom tega odtoka.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.

B. Industrijska območja
P1/1 – ureditveno območje Blata (Ž)
– Obsega obstoječe površine Alpine in Jelovice in manjše površine za razvoj proizvodno – poslovnih oziroma centralnih dejavnosti.
– Dovoljeni so manjši posegi za zaokrožitev obstoječe proizvodnje, adaptacije obstoječih objektov, posegi za ekološko-tehnološko sanacijo ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture, posegi na nove površine so dovoljeni skladno s 6. členom tega odloka.
P1/3 – ureditveno območje Marmor Hotavlje (Z)
– Obsega pridobivalni prostor in površine za predelavo kamna.
– Dovoljeni so posegi za funkcionalno zaokroževanje obstoječe proizvodnje, adaptacije, redno vzdrževanje, posegi za ekološko-tehnološko sanacijo ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture skladno z izdelanimi strokovnimi osnovami.

C. Območja centralnih dejavnosti
C1/2 – ureditveno območje Šola, zdravstveni dom (S)
– Obsega površine obstoječega šolskega kompleksa in zdravstvenega doma.
– Dovoljena je funkcionalna zaokrožitev šolskega kompleksa z vso pripadajočo infrastrukturo, redno vzdrževanje obstoječih objektov, izgradnja potrebne komunalne in cestne infrastrukture (interna dovozna cesta do zdravstvenega doma) ter izgradnja pešpoti mimo zdravstvenega doma oziroma blokov do šole.
P1 – ureditveno območje Pokopališče Gorenja vas
(S)
– Obsega površine obstoječega pokopališča in predvidene površine za razširitev.
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so nujni za normalno funkcioniranje pokopališča.
ŠR1 – ureditveno območje Log (Z)
– Obsega površine na desnem bregu Poljanske Sore na zahodnem delu naselja, ki so namenjene za zimsko rekreacijo ter obstoječo smučarsko vlečnico in skakalnico.
– Dovoljeno je redno vzdrževanje in modernizacija obstoječih objektov in naprav.
CN – ureditveno območje Čistilna naprava Gorenja vas (S)
– Obsega površine namenjene za izgradnjo čistilne naprave na vzhodnem delu naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi za izgradnjo ČN skladno s predhodno izdelanimi strokovnimi osnovami oziroma določbami 6. člena tega odloka.

KS Gorenja vas
Bačne (S) – samotne kmetije
Čabrače (S) – gručasto, strnjeno naselje v pobočju, z izrazitim robom in poudarjeno dominanto nad naseljem
Debeni (S) – gručasto naselje, samotne kmetije
Dobravšce (S) – razloženo naselje na terasi, rob naselja izrazit, brez dominante
Hlavče njive (S) – razloženo naselje Jelovica (S) – samotne kmetije
Kopačnica (S) – razloženo naselje v stiku s pobočjem, izrazitim robom proti gozdu, brez dominante
Krnice pri Novakih (S) – gručasto in razloženo naselje Lajše (S) – razloženo naselje Laze (S) – razloženo naselje
Leskovica (S) – gručasto in razloženo naselje v pobočju, z izrazitim robom ter dominanto na dvignjenem položaju (cerkev)
Robidnica (S) – gručasto naselje
Srednje brdo (S) – posamični zaselki, sestavljeno naselje na grebenu, z izrazitim robom, brez dominante
Studor (S) – gručasto naselje, samotne kmetije
Suša (S) – razloženo naselje
Todraž (S) – razloženo naselje
Volaka (S) – razloženo naselje, vezano na konfiguracijo terena, brez izrazitega roba in dominant
Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo (S) – samotni zaselki
Žirovski vrh nad Zalo (S) – samotni zaselki
Vsa naselja ohranjajo primarno kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
Za posege v vplivnih območjih cerkva v Čabračah in Leskovici je potrebno mnenje pristojne spomeniškovarstvene službe.

Poljane
S2/1 – ureditveno območje Zahodni del naselja Poljane (S)
– Obsega obstoječo starejšo stanovanjsko gradnjo ter objekte centralnih dejavnosti nad regionalno cesto.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
– Obstoječe objekte Gidor je dovoljeno le redno vzdrževati oziroma so dovoljeni le posegi za normalno funkcioniranje dejavnosti v obstoječem objektu.
S2/2 – ureditveno območje Vzhodni del naselja Poljane (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter rojstno hišo pisatelja Ivana Tavčarja.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S2/3 – ureditveno območje Predmost in Hotovlja (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in obstoječe kmetije.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom
V območju obstoječih počitniških objektov so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.
S2/6 – ureditveno območje – Dobje (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselij Poljane, Dobje, Hotovlja in Predmost so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
P2 – ureditveno območje Industrijska cona Poljane
(Z)
– Obsega površine obstoječe industrije in površine predvidene za nadaljnji razvoj.
– Dovoljeni so posegi za zaokrožitev obstoječih objektov in proizvodnje in posegi za ekološko-tehnološko sanacijo skladno s sanacijskim programom ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
– Posegi na nove površine so dovoljeni na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov in vpliva posega na okolje, oziroma skladno z določili 6. člena tega odloka.
SC2 – ureditveno območje Center Poljane (S)
– Obsega staro jedro naselja z obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekti centralnih dejavnosti in proizvodnih dejavnosti.
– Območje ohranja funkcijo centralnih dejavnosti.
– V območju proizvodnih dejavnosti so dovoljeni posegi, ki ne bodo vplivali na poslabšanje vode, zraka, tal ter presegali nivo hrupa za stanovanjsko območje.
– V območju centralnih in oskrbnih dejavnosti ter stanovanj so dovoljeni vsi posegi skladno 8. in 9. A členom na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov oziroma določbami 6. člena tega odloka.
– Postavitev kioskov je dopustna skladno s 6. členom tega odloka.
P2 – ureditveno območje Pokopališče Poljane (S)
– Obsega površine obstoječega pokopališča in površine predvidene za razširitev.
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so nujni za normalno funkcioniranje pokopališča.
ČN – ureditveno območje Čistilna naprava Poljane
(S)
– Obsega površine namenjene za izgradnjo čistilne naprave na vzhodnem delu naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi za izgradnjo ČN na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag š prikazanimi vplivi posega na okolje.
ŠR2 – ureditveno območje Poljane (Z)
– Obsega površine na zahodnem delu naselja, ki so namenjene za šport in zimsko rekreacijo.
– Dovoljeno je redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav.

KS Poljane
Bukov vrh (S) – samotne kmetije
Delnice (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom in dominantami znotraj naselja
Dolenja ravan (S) – gruče posamičnih kmetij
Dolenje brdo (S) – gručasto, strnjeno naselje v pobočju, z izrazitim robom in posamičnimi dominantami (gruče)
Gabrška gora (S) – samotni zaselki
Gorenja ravan (S) – razloženo naselje
Gorenje brdo – gručasto, sestavljeno naselje na vrhu griča, z izrazitim robom, brez dominant
Jazbine (S) – gručasto naselje, posamični zaselki
Kremenik (S) – razloženo naselje
Lom nad Volčo (S) – gručasto naselje
Lovsko brdo (S) – razloženo naselje
Malenski vrh (S) – gručasto naselje
Podobeno (S) – gručasto naselje
Smoldno (S) – samotne kmetije
Srednja vas – gručasto naselje v stiku s pobočjem, pretežno izrazit rob, dominante so znotraj naselja
Vinharje (S) – gručasti zaselki, samotne, kmetije
Volča (S) – gručasto naselje
Zakobiljek (S) – razložene kmetije
Žabja vas (S) – gručasto naselje
Vsa naselja ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom, v območju obstoječih počitniških objektov Gabrške gore pa skladno z 8. in 9: D členom.
Naselje Volča je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistični spomenik.
V vplivnem območju cerkva v Srednji vasi, Malenskem vrhu in Bukovem vrhu je za posege potrebno mnenje pristojne spomeniškovarstvene službe.

Železniki
A. Stanovanjska območja
S1/1 – ureditveno območje Kres – Plato (Z)
– Obsega površine na platoju Kresa v Železnikih, ki so z DP namenjene za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
– Posegi na območje do sprejetja PIN niso dovoljeni. S1/3 – ureditveno območje Trnje (S)
– Obsega obstoječo blokovno in individualno gradnjo ter površine za dopolnilno blokovno gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
S1/4 – ureditveno območje – Gorenji konec – pod jezom (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo na zahodnem delu naselja.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S1/5 – ureditveno območje Gorenji konec (S) -Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S1/6 — ureditveno območje – Ovčja vas (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo ob cesti proti naselju Smoleva.
Območje ohranja stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S1/7 – ureditveno območje Smoleva (S)
– Obsega obstoječe kmetije in,obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S1/8 – ureditveno območje Dašnjica I. (S) – Obsega novejšo stanovanjsko gradnjo ob potoku Dašnjica.
Območje ohranja stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S1/9 – ureditveno območje Na kresu (S)
– Obsega obstoječo blokovno in individualno stanovanjsko zazidavo.
– Predvidena je mešano stanovanjsko – centralna funkcija.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. S1/10 – ureditveno območje Češnjica – Log (S)
– Obsega novejšo stanovanjsko gradnjo ob cesti proti Dražgošam ter površine za manjšo stanovanjsko gradnjo za katere je sprejet zazidalni načrt Log – Kolnik.
– Območje ohranja stanovanjsko funkcijo.
– V območju novejše obstoječe stanovanjske gradnje so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
– V območju, kjer je sprejet zazidalni načrt, so posegi dovoljeni v skladu z navedenim aktom.
S1/11 – ureditveno območje – Češnjica (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo na desni strani ceste proti naselju Rudno, ob potoku Češnjica.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S1/12 – ureditveno območje – Pri Alplesu (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo severno za tovarno Alples.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom. SI/13 – ureditveno območje – Studeno (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo na skrajnem vzhodnem delti naselja Železniki
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– Za posege je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
V zavarovanem območju kozolcev – toplarjev v Studenem so dovoljeni posegi skladno z Odlokom o razglasitvi za etnološko – arhitekturni spomenik.
V ostalem območju naselja Železniki so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.

B. Proizvodno-poslovna območja
Pl/1 – ureditveno območje Domel, Niko (Z)
– Obsega površine med obstoječo regionalno cesto in Selško Soro.
– V območju so dovoljene manjše adaptacije, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje za funkcionalno zaokrožitev obstoječih objektov in naprav ter vsi posegi v zvezi z ekološko – tehnološko sanacijo obstoječega stanja s ciljem zmanjševanja oziroma združevanja iztokov voda in izpustov v zrak.
– Posegi na še proste površine znotraj območja so dovoljeni za programe, ki ne bodo poslabšali kvalitete voda, zraka, tal in hrupa skladno s 6. členom tega odloka.
– Dovoljena je izgradnja pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture.
P1/3 – ureditveno območje Alples (Z)
– Obsega površine obstoječe tovarne, ki se bo razvijala na obstoječi lokaciji.
– Znotraj tovarniške ograje je dovoljeno redno vzdrževanje objektov in naprav ter posegi za funkcionalno, zaokroževanje obstoječe proizvodnje, posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.

C. Območje servisnih in storitvenih dejavnosti
PC1 – ureditveno območje Gorenji konec, Dom oprema, Tehtnica, Športno igrišče (S)
– Obsega površine namenjene za proizvodne in športne dejavnosti.
– Obstoječe objekte znotraj ograje oziroma v območju. Dom opreme je dovoljeno redno vzdrževati, dovoljeni so posegi za zaokrožitev obstoječih objektov, posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo ter izgradnja, potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
– V območju Tehtnice, kjer je sprejet ureditveni načrt, so posegi dovoljeni v skladu z navedenim aktom.
– Obstoječe objekte in naprave na športnem igrišču. je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati v smislu zagotavljanja funkcionalnosti objektov.
PC2 – ureditveno območje Zahodno od načrtovane vpadnice (S),
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in obstoječe kmetije in novopredvidene površine za servisne in storitvene dejavnosti.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. PC3 – ureditveno območje Vzhodno od načrtovane vpadnice (S)
– Obsega obstoječo gradnjo ob potoku Češnjica in regionalni cesti, obstoječe kmetije ter objekte centralnih dejavnosti (bencinska črpalka)
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom ob upoštevanju 6. člena tega odloka.

D. Območja stanovanj in centralnih dejavnosti SC1 – ureditveno območje Na plavžu – severno od ceste (S)
SC2 – ureditveno območje Na plavžu – južno od ceste (S)
– Obsega površine starega dela naselja Železnikov, z obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekti centralnih dejavnosti in pomembnejšimi objekti s spomeniškovarstvenega vidika.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom ob upoštevanju usmeritev iz spomeniškovarstvenih strokovnih osnov in Odloka o razglasitvi območja starih Železnikov za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 20/90).
SC3 – ureditveno območje Trnje (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami in cerkvijo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom ob upoštevanju usmeritev iz spomeniškovarstvenih strokovnih osnov in Odloka o razglasitvi območja starih Železnikov za kulturni spomenik.
SC4 – ureditveno območje Racovnik (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami in pomembnejšimi objekti s spomeniškovarstvenega vidika.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom ob upoštevanju usmeritev iz spomeniškovarstvenih strokovnih osnov in Odloka o razglasitvi območja starih Železnikov za kulturni spomenik.

E. Območja centralnih dejavnosti Območje ostalih centralnih dejavnosti C2 – ureditveno območje Center H. (S)
– Obsega površine južno od regionalne ceste in obstoječega centra v Železnikih in je dolgoročno namenjeno za poslovni center oziroma njegov spremljajoči program.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom, posegi na sklenjene proste površine pa so dovoljeni ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
C3 – ureditveno območje Center – avtobusna postaja
(Z)
– Obsega površine ob križišču na severni strani ceste in potokom Češnjica.
– Območje je namenjeno za centralne dejavnosti in ureditev avtobusne postaje.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. E členom. Š – ureditveno območje Šola Železniki (S)
– Obsega površine, ki so namenjene za potrebe šole in vrtca.
– Dovoljeni so vsi posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječega šolskega kompleksa in vrtca oziroma nadomestna gradnja z vso pripadajočo komunalno in prometno infrastrukturo in izgradnjo šolskih igrišč.
– Za obstoječe stanovanjske objekte so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom v okviru opredeljenega funkcionalnega zemljišča.
ŠR – ureditveno območje Šport in rekreacija Železniki (S)
– Obsega obstoječa igrišča in površine za ureditev športnega centra.
– Dovoljeni so vsi posegi za dograditev športnega parka.
P – ureditveno območje Pokopališče Železniki (S)
– Obsega površine obstoječega pokopališča in površine predvidene za razširitev.
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so skladni z izdelanim programom širitve pokopališča in predlagano faznostjo.
CČN – ureditveno območje Čistilna naprava Železniki (S)
– Obsega površine obstoječe čistilne naprave in površine predvidene za razširitev ob Selški Sori južno od regionalne ceste.
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje in ekološko-tehnološko sanacijo, vključno s potrebnimi širitvami.

KS Železniki
Martinj vrh (S) – samotne kmetije, posamični zaselki
Ojstri vrh (S) – gručasto naselje v pobočju, pretežno neizrazit rob, brez dominante, samotne kmetije
Osojnik (S) – zaselek v pobočju
Podlonk (S) – razloženo naselje z izrazitim robom, brez dominante
Potok (S) – razloženo oziroma razpršeno naselje v pobočju, brez izrazitega roba, jedra in dominante
Prtovč (S) – gručasto, strnjeno naselje na grebenu, dominantne oblike v prostoru, z izrazito omejenim robom in dominanto na izpostavljeni točki, odmaknjeno od naselja
Ravne (S) – gručasto naselje v pobočju, dominantne oblike v pokrajini, z izrazito omejenim robom, brez dominante
Torka (S) – zaselek v pobočju, dominantne oblike, v pokrajini, z omejenim robom, brez dominante
Zala (S) – zaselek
Zali log (S) – gručasto, strnjeno naselje v pobočju, dominantne oblike v pokrajini, rob naselja je izrazit, dominanta je del naselbinskega telesa, posamezni zaselki
Vsa naselja ohranjajo prevladujočo kmetijsko funkcijo. Naselja Prtovč, Ravne, Torka, Zali log so varovana z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju značilne kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov.

Selca
Naselje Selca je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino, ki ga je pri posegih potrebno upoštevati.
S2/1 – ureditveno območje – Južni del naselja – (S) – Obsega osrednji južni del naselja, obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo ter objekte centralne dejavnosti.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– V objektih ob cesti se pritlične etaže praviloma namenijo za drobne oskrbne in storitvene gostinske in kulturne dejavnosti.
S2/2 – ureditveno območje – Ob šoli – (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte centralnih dejavnosti.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– V objektih ob cesti se pritlične etaže praviloma namenijo za drobne oskrbne in storitvene dejavnosti.
S2/3 – ureditveno območje – Ob cerkvi – (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte centralnih dejavnosti ter cerkev Sv. Petra.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S2/4 – ureditveno območje Selca – zahodni del (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S2/5 – ureditveno območje Selca – vzhodni del (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S2/6 – ureditveno območje Selnica (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in novopredvidene površine za stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom, posegi na večje še proste površine pa skladno z določili 6. člena tega odloka.
S2/7 – ureditveno območje – Na Klincu – (S) – Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo na SV delu naselja.
– Območje ohranja stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A- členom. P2 – ureditveno območje Ob Selščici – Selca (S)
– Obsega površine namenjene za skladiščne oziroma proizvodne dejavnosti.
– Dovoljeno je redno vzdrževanje, adaptacije, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, nadomestne gradnje ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
– Dovoljena je sprememba namembnosti za potrebe male hidroelektrarne oziroma za dejavnosti, ki ne bodo poslabšale kvalitete vode, zraka, tal in hrupa.
P – ureditveno območje Pokopališča Selca (S) – Obsega površine obstoječega pokopališča in površine predvidene za razširitev.
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so skladni z izdelanim programom širitve pokopališča in predlagano faznostjo.
ŠR – ureditveno območje Šport in rekreacija Selca
(S)
– Obsega površine obstoječega nogometnega igrišča ter površine predvidene za izgradnjo športnega parka ob Selščici
– Obstoječe športne objekte in naprave je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati, v smislu funkcionalne zaokrožitve dejavnosti na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov oziroma skladno s 6. členom tega odloka.
Dovoljena je tudi izgradnja spremljajoče komunalne in prometne infrastrukture.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
Dolenja vas
Naselje Dolenja vas je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino, ki ga je pri posegih potrebno upoštevati.
S3/1 – ureditveno območje Dolenja vas – SV in SZ del (S)
– Obsega novopredvidene površine za stanovanjsko gradnjo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom oziroma skladno z določili 6. člena tega odloka.
S3/2 – ureditveno območje Dolenja vas – ob trgovini
(S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije, objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– Obstoječi objekt trgovine osnovne preskrbe je dovoljeno redno vzdrževati oziroma so na njem dovoljeni posegi, ki omogočajo normalno funkcioniranje dejavnosti na tej lokaciji.
S3/4 – ureditveno območje – Vaško jedro – (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in nove površine za stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. V ostalem območju naselja so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. F členom.

KS Selca
Golica (S) – gručasti zaselki v pobočju, brez izrazitih robov, jedra in dominant
Kališe (S) – gručasto naselje
Selške Lajše (S) – gručasto, sestavljeno naselje, vezano na konfiguracijo terena, pretežno z izrazitim robom, brez dominant
Topolje – gručasto, strnjeno naselje v pobočju, z izrazitim robom, brez dominante
Zabrekve (S) – gručasto, strnjeno naselje v pobočju, z izrazitim robom in dominanto na izpostavljeni legi nad naseljem
Naselja ohranjajo kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
Za posege v vplivnem območju cerkve Sv. Križa v Kališah je potrebno mnenje pristojne spomeniškovarstvene službe.

KS Bukovica – Bukovščica
Bukovica (S) – gručasto, sestavljeno naselje v stiku, s pobočjem, rob naselja je izrazit, dominanta (cerkev) je vgrajena, v silhueto naselja
Bukovščica (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem, pretežno izrazit rob naselja, dominanta je vgrajena v silhueto naselja, posamični zaselki
Knape (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem z izrazitim robom proti agrarnim površinam, brez dominante, posamični zaselki
Pozirno (S) – gručasto naselje v pobočju, delno z izrazitim robom; brez dominante
Praprotno (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazito omejenim robom proti agrarnim površinam, brez dominante
– Stirpnik (S) – samotne kmetije, posamični zaselki vezani na konfiguracijo terena, brez izrazitih omejitev in dominant
Strmica (S) – gručasto, sestavljeno naselje v pobočju, pretežno izrazit rob naselja; brez dominante
Tomaž nad Praprotnim (S) – gručasto, sestavljeno naselje v pobočju, z izrazitim robom, dominanta nad naseljem (cerkev)
Vsa naselja razen Bukovice ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju značilne kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov.
Za posege v vplivnem območju cerkve Sv. Klemena v Bukovščici je potrebno mnenje pristojne spomeniškovarstvene službe.
Naselje Bukovica je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino, naselje ohranja mešano funkcijo, dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B, F členom.
Ševlje
S4/2 – ureditveno območje Ševlje – sever (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom. S4/3 – ureditveno, območje Ševlje – jug. (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.

KS Davča
Davča (S) – posamični zaselki, samotne kmetije
Podporezen (S) – samotne kmetije
Naselje Davča se nahaja znotraj predlaganega krajinskega parka.
Obe naselji ohranjata kmetijsko funkcijo.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov ter mnenja pristojne spomeniškovarstvene službe.
Za obstoječe počitniške objekte so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom razen 1. točke 9. D člena.

KS Dražgoše
Dražgoše (S) – razloženo naselje na prelomnici, vezano na konfiguracijo terena, z neizrazitim robom in dominantami na robu naselja
Rudno (S) – gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom, brez dominante
Naselji ohranjata mešano stanovanjsko – kmetijsko funkcijo.
Naselje Rudno je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistični spomenik.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov.
Znotraj ureditvenega območja Dražgoš je potrebno za posege predhodno pridobiti pozitivno mnenje pristojne geološke službe.
V vplivnem območju spomenika NOB v Dražgošah je za posege potrebno mnenje pristojne spomeniškovarstvene službe.

KS Javorje
Četena ravan (S) – gručasto naselje
Dolenčice (S) – gručasto, strnjeno naselje v pobočju, rob izrazit, dominante znotraj naselja, posamične kmetije
Dolenja Žetina(S) – gručasto. strnjeno naselje v pobočju, z izrazitim robom, dominante izločene iz strnjenega dela naselja
Gorenja Žetina(S) – gručasto naselje v pobočju, z izrazitim robom, brez dominante
Jarčje brdo (S) – razloženo naselje Javorje (S) – gručasto, zloženo naselje, vezano na konfiguracijo terena, pretežno z izrazitim robom, z dominanto na izpostavljeni lokaciji, vgrajeno v silhueto naselja, posamične kmetije
Krivo brdo (S) – posamični zaselki Mlaka nad Lušo (S) – gručasto naselje Murave (S) – gručasto naselje v pobočju, z izrazitim robom proti gozdu, dominanta na robu naselja Podvrh (S) – gručasto naselje Zapreval (S) – gručasto naselje, posamični zaselki Vsa naselja razen Javorij ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom, v območjih počitniških objektov v naseljih Četena ravan. Murave, Podvrh. Javorje in Zapreval pa skladno z 8. in 9. D členom.
Naselje Javorje ohranja mešano stanovanjsko – kmetijsko funkcijo, dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B, F členom.

KS Lenart nad Lušo
Golica (S) – gručasti zaselki v pobočju, brez izrazitih robov, jedra in dominant
Lenart nad Lušo (S) – posamični zaselki v pobočju, brez izrazitega roba, dominanta (cerkev) na izpostavljenem delu naselja
Rovte v Selški dolini (S) – razloženo naselje v pobočju, brez izrazitega roba in dominante
Spodnja Luša (Z) – razloženo naselje v pobočju, pretežno z izrazitim robom, brez dominante
Zgornja Luša (S) – razloženo naselje v pobočju, pretežno brez izrazitega roba in brez dominante
Naselja ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom ob varovanju kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov.
V območju počitniških objektov v naselju Zg. Luša in Lenartom so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.

KS Log
Brode (S) – gručasto, sestavljeno naselje v ravnini, z izrazitim robom ob agrarnih površinah, dominanta v jedru in nad naseljem (cerkev)
Bukov vrh (S) – samotne kmetije
Gabrk (S) – gručasto naselje v pobočju, proti ravnini izrazit rob, dominantni
Gabrška gora (S) – posamični zaselki, samotne kmetije
Kovski vrh (S) – samotne kmetije
Log nad Škofjo Loko (S) – gručasto, sestavljeno naselje v stiku s pobočjem, ob komunikaciji in vodi, rob naselja pretežno izrazit, dominante znotraj naselja
Na Logu (S) – razloženo naselje, samotne kmetije v pobočju, dominanta na izpostavljeni lokaciji (cerkev) in znotraj posameznih gruč
Smoldno (S) – samotne kmetije
Valterski vrh (S) – samotne kmetije
Visoko pri Poljanah (S) – zaselek
– Vsa naselja razen Brodov in Na Logu ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
– V obstoječem območju počitniških hiš Na Logu in Logu nad Škofjo Loko ter Gabrški gori so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.
– V vplivnem območju Marijine cerkve v Bukovem vrhu, cerkve Sv. Filipa in Jakoba v Valterskem vrhu, Sv, Volbenka Na Logu, znamenja Na Logu in Sv. Tomaža v Brodeh je za posege potrebno mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
– Naselje Brode je varovano z II, varstvenim režimom za urbanistični spomenik.
– Naselji Brode in Na Logu ohranjata mešano stanovanjsko-kmetijsko funkcijo, dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. B, F členom.
– Za območje obstoječih počitniških objektov v Brodeh so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom razen 1. točke 9. D člena.
– V zavarovanem območju Vrbanove" hiše v Brodeh so posegi dovoljeni skladno z veljavnim Odlokom o razglasitvi za etnološko arhitekturni spomenik.
– V zavarovanem območju Tavčarjevega dvorca na Visokem so dovoljeni posegi, skladni z veljavnim Odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik, skladno s 6. členom tega odloka, s smernicami LRZVNKD in Odbora za prenovo pa je možna gradnja stanovanjskega objekta na parceli 336, k.o. Visoko.

KS Lučine
Brebovnica (S) – razloženo naselje, posamične kmetije
Dolge njive (S) – gručasto naselje Goli vrh (S) – samotne kmetije Lučine (S) – gručasto in razloženo naselje Prelesje (S) – razloženo naselje Zadobje (S) – gručasti zaselki Vsa naselja razen Lučin ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
Naselje Lučine ohranja mešano stanovanjsko-kmetijsko funkcijo, dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. B, F členom.

KS Sorica
Spodnja Sorica (S) – razloženo naselje Spodnje Danje (S) – gručasto naselje na grebenu, dominantne oblike, v pokrajini, z izrazitim robom, dominanta (cerkev) na izpostavljeni lokaciji, vgrajena v silhueto naselja
Zabrdo (S) – gručasto naselje v pobočju, dominantne oblike v pokrajini, z izrazitim robom, brez dominante
Zgornja Sorica (S) – razloženo naselje
Zgornje Danje (S) – gručasto naselje v pobočju, dominantne oblike v pokrajini, z izrazitim robom, brez dominante
Naselja ohranjajo kmetijsko funkcijo s poudarkom na turizmu.
Naselji Spodnje Danje in Zgornje Danje sta varovani z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju pomembne stavbne dediščine, značilne kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov in mnenju pristojne spomeniškovarstvene službe.
Spodnja in Zgornja Sorica
Sp. Sorica je s svojimi razloženimi skupinami hiš in cerkvijo z župniščem postavljena dominantno nad dolino.
Strnjeni del Zg. Sorice je za razliko od Sp. Sorice skrit, v grapi in je njegova vizualna vplivnost v pokrajini manjša.
Tipološke značilnosti arhitekture lahko iščemo le med stavbami v sklopu kmetij.
Značilne stanovanjske stavbe v sklopu kmečkih domačij imajo praviloma pritličje, nadstropje in zidan zatrep podstrešja. Zaradi postavitve pravokotno na brežino je na spodnji strani zunanji vhod v klet. ob vzdolžni stranici vhod v pritličje in na zgornji strani vhod v prvo nadstropje ali mansardo.
Gospodarska poslopja so predvsem zaradi svoje velikosti in tudi zaradi njihovega števila prevladujoča. S svojim volumnom izstopa stavba, ki ima v pritličju hlev, v nadstropju "pod" ali skedenj in v podstrešju še dodaten prostor za shranjevanje sena. Ta gospodarska poslopja so podolgovata in zato v pobočju postavljena vzporedno s plastnicami.
Poleg te vrste gospodarskega poslopja se pojavlja še stegnjen kozolec z masivnimi zidanimi slopi. V vasi pa srečamo tudi dvojni kozolec ("toplar").
Arhitekturni elementi so neizraziti, večina streh je dvokapnic. v nekaterih primerih srečamo čop, frčade so nastajale naknadno, pri gospodarskih poslopjih se pojavljajo mostovži.
Osnovna volumenska razmerja stavb težijo h "kompaktni" zasnovi.
Stanovanjske hiše:
– vzdolžna in čelna fasada sta v razmerju 1: 1,5
– razmerje med širino in višino objekta je 1: 1,5
– razmerje med zatrepom in etažami je 1: 1
– zatrep je ometan Gospodarska poslopja:
– vzdolžna in čelna fasada sta v razmerju 1: 2 – 2,5
– razmerje med širino in višino objekta je 1: 1,5
– razmerje med zatrepom in etažami je 4: 1
– zatrep je obit z lesom
Osni sistem je izrazit tako pri okenskih odprtinah stanovanjskih hiš kot pri slopih na gospodarskih poslopjih in kozolcih.

KS Sovodenj
Hobovše pri Stari Oselici (S) – razloženi zaselki Javorjev dol (S) – razloženi zaselki Koprivnik (S) – samotne kmetije Laniše (S) – razloženo naselje Nova Oselica (S) – gručasti zaselki, samotne kmetije Podjelovo brdo (S) – samotne kmetije, posamični zaselki
Sovodenj (S) – gručasto naselje, posamični zaselki Stara Oselica (S) – samotne kmetije, posamični zaselki
Vsa naselja razen Sovodnja ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo.
Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
V vplivnem območju cerkve Sv. Janeza Nepomuka v Novi Oselici in cerkve Sv. Pavla v Stari Oselici je za posege potrebno mnenje pristojne spomeniškovarstvene službe.
Naselje Sovodenj ohranja mešano stanovanjsko oskrbno funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B, F členom.
V območju proizvodnih dejavnosti so dovoljeni vsi posegi za normalno delovanje dejavnosti s poudarkom na ekološko-tehnološki sanaciji.

KS Trebija
Fužine (S) – gručasto naselje v pobočju, z izrazitim robom, brez dominante, posamični zaselki Kladje (S) – samotne kmetije
Podgora (S) – gručasto, sestavljeno naselje v pobočju, izrazito omejen rob, brez dominant
Trebija (S) – gručasto, raztegnjeno naselje, pretežno z izrazitim robom, brez dominante. samotne kmetije
Vsa naselja razen Trebije ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
Naselje Trebija ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B, F členom.
V območju počitniških objektov na Trebiji so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9. D členom.

KS Zminec
Bodovlje (S) – gručasto, sestavljeno naselje s pretežno izrazitim robom, dominanta (cerkev) na robu naselja
Breznica pod Lubnikom (S) – gručasto naselje, samotne kmetije
Florjan nad Zmincem (S) – samotne kmetije Gabrovo (S) – gručasto naselje Hrib pri Zmincu (S) – samotne kmetije Sopotnica (S) – posamični zaselki, samotne kmetije Staniše (S) – samotne kmetije
Zminec (S) – gručasto, sestavljeno naselje v stiku s pobočjem, z izrazito omejenim jedrom, rob naselja v celoti neizrazit, dominante vključene v naselje, posamični zaselki
Vsa naselja ohranjajo pretežno kmečko funkcijo, razen naselij Bodovlje in Zminec, ki ohranjata mešano funkcijo.
V ostalih naseljih so dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
V naselju Bodovlje so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9. B, F členom.
V vplivnem območju cerkve Sv. Petra v Bodovljah so posegi dovoljeni z mnenjem pristojne spomeniškovarstvene službe.
V območju obstoječih počitniških objektov v Sopotnici so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.
Zminec
S 5/1 ureditveno območje Zminec – sever (S)
– Obsega obstoječe stanovanjske in počitniške objekte.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A, pri počitniških objektih pa so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9. D členom, površino skozi nepropustne
S 5/2 ureditveno območje Zminec – jug (S)
– Obsega stanovanjske objekte, kmetije.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
Naselje Zminec obsega poleg dveh opredeljenih ureditvenih območij tudi obstoječa stavbna zemljišča, ki obsegajo:
1. Severni del nad cesto
– obstoječo razpršeno zazidavo severno od ceste do Sopotniške grape
– obstoječo zazidavo pod Muretovim gričem
2. Južni del pod cesto
– obstoječo zazidavo zahodno od ureditvenega območja S5/2
– razpršeno zazidavo južno od ceste
– zaselek "Šefert"
– zaselek "pod Primožičem"
– razpršena-stanovanjska gradnja
Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. F členom.
V obstoječih gručah je možna zapolnitev, dopolnitev gruče kot funkcionalna zaokrožitev in osnovanje nove gruče na 2. območju kmetijskih zemljišč in na manj ranljivih gozdnih površinah, ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
Ohranja se zazidalna linija strnjenem jedru starega dela naselja, kjer se nahajajo objekti pomembnejše stavbne dediščine Zminec 7, Zminec 10 in Zminec 13, ki imajo ohranjene likovne elemente.
Za posege na navedenih objektih in v neposredni bližini mora investitor predhodno pridobiti mnenje pristojne spomeniškovarstvene službe.
Ohranjajo se obstoječe zelene površine med cesto in obstoječo pozidavo.
Cerkev Sv. Lovrenca nad naseljem Zminec je izrazita krajinska dominanta in nekatere topografske značilnosti dajo slutiti pomembno arheološko dediščino še iz prazgodovinskega časa. Teren je varovan s l., 2. in 3. stopnjo varstvenega režima za arheološko dediščino.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.

Ureditvena območja za posebne namene
1. Ureditveno območje Gramoznica Reteče (Z)
– Obsega obstoječo gramoznico v Retečah v obsegu izdanih dovoljenj za izkoriščanje.
– Dovoljeni so vsi posegi, ki so usklajeni z dosedanjimi uporabniki zemljišč na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag vključno z vplivi posega na okolje in sanacijskim programom za ureditev območja po končanem izkoriščanju gramoza ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
2. Ureditveno območje Pridobivalni prostor rudnika Žirovski vrh (Z)
– Do izdelave in sprejetja prostorsko izvedbenega – načrta za celotno pridobivalno območje v zvezi s prenehanjem pridobivanja in izkoriščanja uranove rude v Rudniku urana je dovoljeno izvajati vsa tista zapiralna dela, ki so v zvezi z varovanjem okolja ter preprečevanjem prekomerne kontaminacije plinastih in tekočih izpustov ter dela na tistih objektih, kjer je možno spremeniti namembnost objekta z manjšimi adaptacijskimi deli.
Skladno s tem je možno izvajati naslednja dela: Jamski objekti
– urejanje zbiranja jamske vode
– preprečitev stika jamske vode z rudo
– ureditev pretoka jamske vode skozi za to prirejene prostore in ureditev prostega iztekanja jamske vode na površino skozi nepropustne zaprte podkope
Deponije
– ureditev zaledne vode in nezaželjeno odvajanje v vodotoke
– ureditev vodonepropustne izolacije prostih površin za preprečevanje kontaminacije meteornih vod
– ureditev preprečitve prekomerne emanacije radona z ustrezno prekrivko inertnega materiala
– ureditev preprečitve erozije jalovinskih odlagališč
– ureditev zagotovitve trajne stabilnosti odlagališč Zunanji jamski obrati
– spremeniti namembnost objekta (št. 101) – tehnične službe, in objekta (št. 104) – remontne delavnice za potrebe montažnih in servisnih dejavnosti
– spremeniti namembnost objekta (št. 102) – rudarske garderobe in delavnic za potrebe servisnih in proizvodnih dejavnosti
– rekonstrukcija oziroma ureditev čistilne naprave, z namenom zagotavljanja čiščenja tehnoloških voda med izvedbo zapiralnih del in nadomestnih dejavnosti ter zunanja ureditev
– ureditev objekta P-10 (vhod v podkop) in 110 (plato zunanjih jamskih obratov)
Predelava
– spremeniti namembnost objekta (št. 322) za povečanje garderobnih kapacitet in potreb organizacije izvajanja zapiralnih del ter zmanjšanje kapacitete ogrevanja,
– vsa potrebna dela na tehnoloških objektih v zvezi z demontažo opreme in rušenjem temeljev do tehnološke kote 0.00 m, vključno s potrebno sanacijo kontaminiranih prosto rov (objekti 301, 302, 303 in 313)
Pri vseh posegih mora biti poudarek na varovanju okolja v času prenehanja pridobivanja in izkoriščanja naravne rude in ureditve okolice takšen, da bo v daljši prihodnosti potreben čim manjši nadzor in kontrola.
Za vse navedene posege je potrebno predložiti presojo vplivov na okolje in mnenja pristojnih republiških ministrstev.
– Na obstoječih stanovanjskih objektih in kmetijah, ki leže znotraj pridobivalnega prostora, je dovoljeno le redno vzdrževanje objektov, adaptacije in prizidave objektov v smislu izboljšanja stanovanjskih oziroma bivalnih pogojev ter gradnja pomožnih objektov.
3. Ureditveno območje Centralno komunalno odlagališče v Dragi (S)
– Dovoljeni so vsi posegi skladno s sprejetim sanacijskim programom ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
4. Ureditveno območje Športno rekreacijski center Stari vrh (S)
– Dovoljena je gradnja objektov oziroma posegi, ki so nujno potrebni za obratovanje kompleksa ter redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ob upoštevanju 6. člena tega odloka.
5. Ureditveno območje Športno rekreacijski center Davča (S)
– Dovoljena je izgradnja smučarskih in prenočitvenih kapacitet, spremljajočih objektov ter vse pripadajoče komunalne in prometne, infrastrukture, po predhodno izdelani valorizaciji prostora in analizi ranljivosti ekosistemov ter ob upoštevanju 6. člena tega odloka.

Ureditvena območja pokopališč
– Poleg že opredeljenih pokopališč so predvidene površine za razširitev še na naslednjih pokopališčih: Bukovščica, Lenart, Nova Oselica, Javorje. Lučine, Lesko-vica.
– Na obstoječih pokopališčih so dovoljeni vsi posegi, ki zagotavljajo njihovo nemoteno funkcijo.

1.1. Lega objektov:
– Novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih se morajo prilagoditi merilom, ki izhajajo iz tipa kulturne krajine in se ustrezno prilagoditi kompozicijski celoti naselja, zato je potrebno pred vsakim posegom za konkretno naselje upoštevati prostorski vzorec naselja oziroma območja.
– Na celotnem obravnavanem območju je potrebno pri vseh posegih dosledno spoštovati naravno in kulturno dediščino ter primarne ekološke omejitve.

1.2. Odmiki od objektov in parcelne meje:
– Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno-tehničnimi, požarnovarnostnimi in obrambnimi predpisi.
– Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini oziroma na rabo sosednjih parcel.
– Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje min. 2,5 m, ker je s tem še omogočena zasaditev dreves in prehod vozil oziroma vzdrževanje in uporaba objekta z lastnega funkcionalnega zemljišča.
Minimalen odmik je dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarnovarstveni predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest.
– S soglasjem mejaša je lahko razdalja do posestne meje tudi manjša od 2.5 m.
Investitor novega objekta je v takem primeru dolžan ustrezno urediti odtoke s strešin, urediti snegolove oziroma preprečiti vplive na parcelo ali objekt mejaša.
– Kolikor je meja med dvema parcelama različnih lastnikov ali uporabnikov (posestna meja) sporna, se le-ta mora predhodno ugotoviti oziroma določiti v mejnem ugotovitvenem postopku ali v sodnem postopku.
– Praviloma mora biti odmik med objekti najmanj za 1,5 x višino novega objekta na južni ali jugovzhodni strani oziroma 1,0 x višino objekta na jugozahodni strani oziroma prilagojen študiji osvetlitve.
Odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma skladni s soglasjem upravljalca komunalnih naprav.
– Odmiki od kategoriziranih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah.
– Odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 4-5 m, manjši odmik je možen le v primerih, če si investitor pridobi soglasje upravljalca glede na krajevne in terenske razmere ali je manjši odmik pogojen z obstoječo gradbeno črto ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine.
– Odmiki objektov centralnih dejavnosti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj 5 m.
– Odmiki industrijskih objektov in objektov proizvodne obrti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj 5 – 10 m, odvisno od ranga ceste
– Odmiki objektov od vrhnjega roba struge vodotokov Sora, Selška Sora in Poljanska Sora morajo biti najmanj 10 m, na pritokih pa najmanj 5 m, tako da je omogočen dostop za obnovitvena in vzdrževalna dela in intervencijska vozila. Izjeme so objekti MHE, vodni mlini in žage in podobno, ki so locirani na podlagi pogojev soglasja dajalcev.
– Posegi ob gozdu ne smejo ovirati gospodarskega izkoriščanja gozda niti njegove ekološke funkcije,. Objekti za stalno bivanje ali proizvodno dejavnost morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj v razdalji ene sestojne višine.

1.3. Gabariti objektov
– Praviloma se morajo vse novogradnje objektov kot tudi adaptacije, prizidave in nadzidave obstoječih objektov prilagoditi obstoječim gabaritom kvalitetnih gradenj v naselju da bo s tem vzpostavljena nadaljnja oblikovna identiteta naselja oziroma območja ter prilagojena obstoječim objektom in ureditvam.
– Zasnove objektov morajo biti v skladu s tlorisnim in višinskim razmerje tipologije zazidave posameznih naselij, seveda z možnostjo prilagoditve novim tehničnim pogojem funkcioniranja posameznih skupin objektov.
– Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se tudi prilagajati tipologiji gradenj v naseljih.

1.4. Oblikovanje objektov:
– Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da je njihova urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo kvalitetne arhitekture in se prilagaja obstoječim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnih zemljišč – odmiku od sosednjih objektov
– sestavi osnovnih stavbnih mas
– višini in gradbeni črti
– naklonu streh in smereh slemen
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji
– merilih in razporeditvah fasadnih elementov zlasti oken in vrat
– barvi in teksturi streh in fasad
– načinu ureditve odprtega prostora
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor
1.4.1. Stanovanjski objekti
– Pri oblikovanju novih stanovanjskih objektov je potrebno praviloma upoštevati naslednje pogoje ob upoštevanju tipologije vsakega posameznega naselja:
– Tloris objekta mora biti podolgovat, razmerje med stranicami 1: 1,3 do 1: 1,5
– Streha mora biti simetrična dvokapnica naklona najmanj 38-45, napušč ne sme biti manjši od 90 cm. V naseljih, kjer so svetlobne odprtine na strehah značilne za obstoječo zazidavo, so le te dovoljene tudi pri novogradnjah. Svetlobne odprtine v strehah morajo slediti vertikalnim linijam spodnje etaže. Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim razmeram in klimatskim pogojem. Barva kritine mora biti usklajena z najbližjimi okoliškimi objekti. Plastična kritina in svetla valovita salonitna kritina nista dovoljeni.
– Obdelava fasad, odprtin na fasadah, balkonov, napuščev, zatrepov se mora prilagoditi kvalitetno oblikovanim obstoječim objektom v naselju, praviloma naj bo fasada v beli barvi, v zaglajenem ometu, leseni deli stavbnega pohištva, ograj in opažev pa temno rjave barve. Bavarski omet in fasadna opeka niso dovoljeni.
– Višina objektov mora biti prilagojena objektom v neposredni bližini, praviloma pa naj bodo:
– Pritlični objekti s koto pritličja max 10 m nad obstoječim terenom, kolenčni zid višine max 1,20 m
– Enonadstropni objekti s koto pritličja max 0,30 m nad raščenim terenom, s kolenčnim zidom max 0,60 m.
– Pri rednem vzdrževanju objektov, adaptacijah, prenovitvah in dograjevanju veljajo enaki pogoji kot za novogradnje, potrebno je ohranjati kvalitetne elemente na objektu.
– Prizidki in nadzidave se morajo prilagoditi oblikovanju in obdelavi obstoječega objekta.
1.4.2. Proizvodno poslovni objekti
– Pri oblikovanju objektov za obrtno dejavnost se morajo upoštevati pogoji kot za stanovanjsko gradnjo, s tem, da se vsi elementi, ki jih zahteva določena dejavnost prilagodi merskim razmerjem, materialom in obdelavi ipd. (tipologiji), ki je značilna za konkretno naselje.
1.4.3. Kmetije
– V primerih mešanih naselij je potrebno zagotoviti nemoteno življenje kmetijam in ustrezno ločiti kmetijske-proizvodne površine od ostale rabe prostora.
– Pri obnovitvah samotnih kmetij je potrebno iskati rešitve za nove lokacije znotraj obstoječih gabaritov objektov oziroma v območju obstoječih funkcionalnih zemljišč, nova večja poslopja je potrebno umikati iz zornega kota dominantnih pogledov.
– Pri razvojnih programih kmetij je treba upoštevati prostorske omejitve, ki izhajajo iz osnovne oblikovno-prostorske identitete kmetij in ekoloških pogojev, zato naj se v primeru večjih potreb oblikuje nova, od prvotne kmetije ločeno gručo novih objektov na lokaciji, ki je ekološko manj ranljiva.
– Pri kmetijah morajo biti gnojišča locirana v neposredni bližini gospodarskega poslopja – hleva, čimbolj odmaknjena od stanovanjske hiše in sosednjih stanovanjskih objektov. Gnojne jame morajo biti zgrajene vodotesno brez odtoka.
– Za oblikovanje stanovanjskih objektov pri kmetijah veljajo enaki pogoji kot pri čisti stanovanjski gradnji, pri oblikovanju novih gospodarskih poslopij je potrebno upoštevati tipologijo obstoječih kvalitetnih objektov in se jim po merskih razmerjih, vrsti, barvi, fasadni obdelavi in kritini prilagoditi, seveda ob upoštevanju prilagoditve novim tehničnim in funkcionalnim pogojem.
1.4.4. Pomožni objekti
– Za pomožne objekte veljajo enaka merila in pogoji glede oblikovanja kot je za stanovanjske objekte. Usklajeni morajo biti z obstoječimi objekti na funkcionalnem zemljišču oziroma z gospodarskimi objekti na konkretnem odprtem območju. Tlorisna in višinska razmerja, materiali ter nakloni streh in kritine morajo biti usklajeni s tipologijo naselja oziroma območja. 1.4.5. Kioski
– Kioski lahko služijo storitvenim, trgovskim, gostinskim, uslužnostnim in informativnim dejavnostim.
– Lokacije kioskov so lahko le začasne in sicer na površinah, ki so predvidene za centralne dejavnosti: izvedeni morajo biti tako, da jih je mogoče odstraniti in brez večjih posegov zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
Tlorisna dimenzija mora biti prilagojena namembnosti kioska.
Kioski na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti enotno oblikovani, materiali morajo biti izbrani glede na prostorske značilnosti lokacije.
Začasni kioski predvsem za dejavnosti v času sezone so mobilni.
– Začasni objekti in naprave so prvenstveno namenjene sezonski turistični ponudbi, prireditvam, proslavam ipd. Z njihovo namestitvijo ne smejo biti ovirane druge dejavnosti v prostoru, z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem se ne spreminja namenska raba zemljišča.
Po prenehanju dovoljenega roka postavitve se zemljišče po odstranitvi objekta vzpostavi v prvotno stanje.

V območju z DP in SP opredeljenega prostora za kmetijstvo in gozdarstvo je vse posege v prostor potrebno prvenstveno podrejati opredeljeni kmetijski in gozdnogospodarski funkciji ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena.
Na površinah 1. območja kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjeni kmetijski proizvodnji in 2. območju kmetijskih zemljišč, so dovoljeni posegi za zagotovitev osnovne rabe prostora v skladu z družbenim planom (hidromelioracije, komasacije).
Za vse hidromelioracije in komasacije je potrebno predhodno izdelati idejno zasnovo s prikazom parcelacije, ureditve poljskih poti, ohranitve in izboljšanja vegetacije, ureditvijo odvodnjavanja in oznako kmetijske kulture.
V teh območjih je potrebno ohraniti, najznačilnejšo vegetacijo in po možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo.

Izjemoma se lahko zemljišča 1. območja namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, skladno z zakonom, za:
– gradnjo objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji
– gradnja objektov za urejanje vodnega režima
– širjenje pokopališč
– določitev funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom
– gradnjo objektov za potrebe obrambe in zaščite Na 1. območju kmetijskih zemljišč ni dovoljena gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov, ki niso za potrebe kmetij ter gradnja pomožnih objektov za ljubiteljsko dejavnost.
Na površinah 2. območja kmetijskih zemljišč, kamor so uvrščena vsa ostala zemljišča, ki niso razvrščena v 1. območje, so dovoljeni posegi za zagotovitev kmetijske proizvodnje, oziroma osnovne rabe prostora.
Na 2. območju kmetijskih zemljišč je dopustna sprememba namembnosti zemljišča le, če to narekuje potreba po naseljenosti krajine, oziroma potrebe po ohranjanju primarne funkcije prostora v skladu z določbami tega odloka in to pod pogojem, da je možno locirana na kompleksu
1. območja kmetijske krajevne razmere (naravna meja, cesta, vodotok, breg ipd.) ter ugotovljeni prostorski vzorec naselja.
Na 2. območju kmetijskih zemljišč oziroma na robu naselja ali ob samotni kmetiji je možno osnovati tudi gručo novih objektov, ki služi prvenstveno, eksistenci kmetije, ob izpolnitvi pogojev, ki so identični kot v zgornji alinei in ob doslednem upoštevanju prostorskega vzorca konkretnega naselja.
Razpršena poselitev posameznih stanovanjskih hiš na
2. območju kmetijskih zemljišč ni dovoljena, kolikor ni tipična za prostorski vzorec naselja.
Gradnja je v navedenih primerih možna le ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da je iz kmetijskega vidika možno del zemljišča nameniti za druge namene,
– da to dopušča ugotovljeni prostorski vzorec naselja
– da so izpolnjeni prostorski pogoji za lokacijo objekta (omejitev s cesto, vodotokom, obstoječimi objekti, daljnovodom, PTT vodom, bregom, ipd.) in zagotovljena minimalna komunalna oprema (primeren dostop, vodni vir, čiščenje odpadnih vod, ipd.).
V obstoječih gručah so dovoljeni vsi posegi le v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč, če je gruča locirana na kompleksu 1. območja kmetijskih zemljišč.
Za načrtovane posege v neposredni bližini obstoječih kmetij oziroma zemljišč zaščitenih kmetij je potrebno pridobiti predhodno pozitivno mnenje kmetijske svetovalne službe oziroma z zakonom pristojnega oziroma pooblaščenega kmetijskega organa oziroma službe.
Za vse z zakonom dovoljene posege na 2. območje kmetijskih zemljišč je potrebno soglasje pristojne kmetijske službe oziroma organa skladno z zakonom pod pogojem, da so vse vloge s strani predlagatelja strokovno utemeljene.

– V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.
Posegi v gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda; posebnega varstva morajo biti deležne varovalna, hidrološka in biocenotska vloga (primarne ekološke omejitve v prostoru).
– Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozdni prostor je potrebno pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske strokovne službe, ki jih izda na osnovi valorizacije gozdnega prostora.
– V varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim pomenom, ki so določena z družbenim planom ali so razglašeni s predpisi, so posegi dovoljeni le izjemoma, razen tistih, ki so potrebni za vzdrževanje in krepitev funkcij gozdov. Poleg mnenja gozdarske strokovne službe je za posege v te gozdove potrebno pridobiti tudi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za gozdarstvo. Posege v te gozdove je možno izvajati na osnovi predhodno izdelanega detajlnega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela za to usposobljena organizacija.
– Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati ekološke omejitve, funkcije gozdov, nujno potrebno odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem potrebno upoštevati tudi njihove splošne funkcije in obstoj ter razvoj hribovskih in gorskih kmetij (posebno razvoj kmečkega turizma).
– Posege v gozdnati prostor (gozd in prostor, funkcionalno vezan na gozd) morajo usklajeno načrtovati vse pristojne strokovne službe, ki zastopajo zainteresirane uporabnike.
– Posebnega varstva v negozdnem prostoru morajo biti deležni gozdni ostanki, skupine dreves in posamična drevesa, izredna drevesa, obrežna vegetacija, omejki.
– V z odloki zavarovanih gozdovih so posegi dovoljeni v skladu z določili teh odlokov.

– Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
– V novopredvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
– Posamezni komunalni objekti in naprave (TP, daljnovodi, telekomunikacijski vodi, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, vodni zbiralniki, MHE, ipd.) morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasjedajalcev.
– Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturah naprav.
– Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na javno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinovod) kjer je to mogoče. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
– Pri vseh bodočih gradnjah morajo biti upoštevane kote stoletne vode.
– V naseljih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
– Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi oziroma pogoji sanitarnega soglasja.
– V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne količine požarne vode, je potrebno v okviru naselja zgraditi ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostope k vodotokom.
– Na območjih varovanja vodnih virov v občini Škofja Loka se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu virov pitne vode. Z navedenimi odloki so določeni varstveni pasovi in varstveni ukrepi.
– Odpadne vode se na območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, morajo obvezno speljati v kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije, mora biti odtok odpadnih vod začasno speljan v triprekatno greznico brez pretoka, po izgradnji pa je obvezen priključek.
– Odvod odpadne vode za več stanovanjskih objektov se praviloma rešuje s kanalizacijskim omrežjem, s skupinskimi greznicami brez pretoka oziroma mini čistilnimi napravami ob upoštevanju predpisov za to področje. Ob rekonstrukcijah in drugih delih na industrijskih območjih je obvezna ureditev skupnih iztokov ali vsaj zmanjšanje števila iztokov pri onesnaževalcih voda ter ureditev vzorčevalnih mest oziroma predčiščenje.
– V naseljih je potrebno načrtovati sistem kanalizacije, tako da imajo vse urbanizirane površine urejen odtok meteorne vode.
– Na območju, kjer bo zgrajeno plinovodno omrežje, je obvezna priključitev v skladu s pogoji pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje.
– Na območjih, kjer je organizirana služba za odstranjevanje odpadkov, je potrebno upoštevati pogoje pristojne službe in sprejetega občinskega odloka.
– Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove elektro omrežja v skladu z družbenim planom.
– Na področju zagotavljanja PTT uslug je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove PTT omrežja v skladu s planskimi akti.

– Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji, ki omogočajo gibanje telesno prizadetim občanom.
– Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto. Uvozi ne smejo ovirati rabe javnih cest.
Dostope in dohode v javne ustanove, površine za pešce in prehode za pešce je potrebno urediti tako, da bodo primerni za invalide v vozičkih, hojo starejših občanov in vožnjo otroških vozičkov.
– Pri urejanju trgov je treba ločiti površine po vrstah prometa. Pri ureditvah je potrebno upoštevati elemente prvotne ureditve, npr. vaška drevesa, korita, znamenja itd.
– Ob glavnih cestah skozi naselja oziroma vasi je potrebno vsaj enostransko urediti površine za pešce, predvsem na območjih strnjenih jeder.
– Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah skozi naselja s strnjeno zazidavo je potrebno urediti hodnike za pešce, parkirne površine in avtobusna postajališča ter zagotoviti varen kolesarski promet.
– V varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim urejanjem, praviloma ni dovoljena. Dovoljeno je le redno vzdrževanje obstoječih objektov in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
– V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa.
– V koridorjih novopredvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav.
– Odmiki vseh objektov (tudi živih mej in ograj) od cest in poti morajo biti tolikšni, da je možno neovirano minimalno vzdrževanje le-teh v zimskem in letnem času ter zagotovljena varnost prometa (preglednost).
– Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest.
– V varovalnem pasu železnice Ljubljana – Jesenice so posegi dovoljeni le na podlagi predhodnega soglasja pristojnega železniškega gospodarstva.
– Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno zaščitnim zahtevam.

– Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati zlasti naslednje: lego, velikost, namembnost in zmogljivost objekta, orientacijo prostorov in tlorisno zasnovo objekta, orientacijo zemljišča, konfiguracijo terena, lego in odmike sosednjih stavb, odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej, ureditev komunalnih naprav in priključkov, ureditev zelenih funkcionalnih površin, ureditev funkcionalnih dostopov, parkirnih mest, utrjenih površin ob objektih.
Poleg navedenih zahtev je potrebno upoštevati tudi sanitarno tehnične zahteve in požarnovarnostne zahteve kot so vpliv posega na bližnjo okolico glede na osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje, proste površine, intervencijske poti, ipd.
– Velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele objekta mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse potrebne površine za dejavnost v obstoječem ali bodočem objektu.
– V izjemnih primerih se za del potreb lahko predvidijo tudi druge površine izven funkcionalnega zemljišča, če so take površine zagotovljene na drugi lokaciji znotraj ureditvenega območja (npr. parkirna mesta).
– Gradbena parcela za stanovanjski oziroma poslovni objekt mora vsebovati zemljišče za lego objekta in pomožnih objektov (garaže, drvarnice, vrtne ute, skladišča ipd.), zemljišče za gospodarsko dvorišče (dovoz, parkiranje, natovarjanje, iztovarjanje, dovoz kuriva, odvoz smeti, pranje vozil, prostor za sušenje perila), zemljišče za ureditev zelenic, pešpoti, igrišč, funkcionalnega zelenja in zelenjavnega vrta.
Širina dvorišča naj bo praviloma vsaj 4 – 5 m, funkcionalnega zelenja oziroma vrta pa min. 5 m.
– Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč samostojnih stanovanjskih hiš praviloma ne sme presegati 600 m2, v naseljih Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Poljane in Žiri pa praviloma ne sme presegati 500 m2 in ne biti manjša od 250 m2. Velikost je lahko izjemoma večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen, oziroma manjša, če je že obstoječa parcela manjša.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč za obstoječe počitniške objekte veljajo merila kot za stanovanjske objekte, s tem, da je praviloma velikost celotne parcele ca. 250 – 400 m2.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel obrtnih delavnic in proizvodnih objektov je poleg splošnih zahtev treba upoštevati potrebne površine za skladiščenje materiala in izdelkov, potrebne površine za parkiranje ter potreben manipulativni prostor okrog objekta za potrebe dovoza in odvoza vozil, ki oskrbujejo dejavnost oziroma proizvodnjo.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel za kmetije je treba upoštevati medsebojno razporeditev vrste objektov, možnosti za eventualno širjenje, manipulativne površine in prostor za shranjevanje kmetijske mehanizacije.
– Določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč za objekte komunalne, prometne ali energetske infrastrukture se izvede v skladu s predpisi za gradnjo navedenih objektov.
– V primerih, da ležijo objekti ob varovalnih pasovih komunalne, prometne ali energetske infrastrukture in ob vodotokih in posegajo funkcionalna zemljišča na zemljišča varovalnih pasov, morajo k predlogu funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel podati predhodna soglasja upravljalci navedenih naprav oziroma zemljišč.
– V primerih, da so omejitve v prostoru takšne narave, da ni možno zadostiti vsem merilom za določitev funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, je potrebno predhodno pridobiti mnenja oziroma soglasja pristojnih organov in organizacij (npr. kmetijska svetovalna služba, vodna služba, cestna služba, spomeniška služba, ipd.).
Funkcionalno zemljišče k novopredvidenemu objektu se določi z načrtom gradbene parcele, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije.
Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se le-to določi z odločbo pristojnega upravnega organa na podlagi predloženega strokovnega predloga, dokazila o objektnem stanju na terenu in dokazila o lastništvu.
– Pravico zahtevati določitev funkcionalnega zemljišča ima samo lastnik zemljišča oziroma uporabnik, za kar mora zahtevku predložiti zemljiškoknjižni izpisek.
– Pri določanju gradbenih parcel oziroma funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom je potrebno upoštevati pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru ter pravilnik o katastrski klasifikaciji zemljišč.
Pri urejanju okolice objekta v obsegu funkcionalnega zemljišča veljajo naslednji pogoji:
– Višina zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednim zemljiščem, če to dopušča oblika parcele.
– Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti, za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
– Posestne meje v strnjenih zazidalnih območjih je dovoljeno pregrajevati z živimi mejami ali lesenimi ograjami do višine 1,50 m oziroma s primerno oblikovanimi protihrupnimi ograjami.
– Ograjevanje parcel izven strnjenih zazidalnih območij je dovoljeno le z avtohtono vegetacijo, odmik gozdnega drevja od roba parcelne meje mora biti tolikšen, da ni motena raba sosednjih parcel.
– Znotraj naselij je potrebno ograje iz živih mej umakniti od roba javnih cest in poti v skladu s pogoji upravljalcev na zahtevan odmik, da bo s tem omogočena nemotena raba prometnih površin (preglednost).
– Nove dostopne poli in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
– Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna druga zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali in zasajena s plezalkami.
– Pri objektih, v katerih se opravljajo določene centralne dejavnosti oziroma za potrebe športno rekreacijskih dejavnosti, morajo biti predvidene tudi zadostne parkirne površine v okviru funkcionalnega zemljišča objekta oziroma v neposredni bližini.
Pri razmeščanju parkirnih površin za osebne avtomobile in določanju njihove velikosti je potrebno upoštevati značaj in funkcijo območja ter število obiskovalcev in delovnih mest.
Parkirne površine morajo biti razmeščene tako, da ne vplivajo na naravno in kulturno dediščino in da ne molijo delovnega in bivalnega okolja, parkirišča pa morajo biti urejena tako, da ne prepuščajo škodljivih snovi in morajo imeti urejene lovilce olj.
Vsa navedena okvirna določila morajo biti usklajena s sanitarno tehničnimi, vodnogospodarskimi in požarnovarnostnimi zahtevami oziroma predpisi.

– Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
– Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonski mi določili oziroma določili razglasitvenega dokumenta.
– Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika in načina varovanja (pripravljena kot kratki povzetki) so sestavni del tega odloka in jih je upravna organizacija oziroma upravni organ dolžan upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije oziroma pri izdaji lokacijskega dovoljenja.
Na območju občine Škofja Loka so opredeljeni naslednji objekti naravne dediščine, ki zavzemajo posebno mesto:
a) Skladno z obveznimi republiškimi izhodišči:
krajinski park Ratitovec (7)
krajinski park Davča z Blegošem (9)
b) druga pomembnejša območja in lokalitete:
Kevderc – Lubniška jama (2)
Krancelj z Marijinim breznom in sosednjimi jamami (1)
bukev pri Spolovičarju (11)
Zejčerjev kostanj (4)
lipe v Sorici (15)
divja kostanja in bodika v Breznici (16)
Planšakova grapa (6)
Bičkova skala (17)
Ledine-Jelovška barja (8)
Selška Sora (18)
Mrzla grapa in Suha dolina pod Suhim dolom (12)
slap Sovpot (13)
slap v Lomih (5)
Podklanec – živosrebrni izvir Mešičeva grapa
Za naslednje dendrološke spomenike:
– 4 lipe pri cerkvi v Sp. Sorici
– Šoštarjeve lipe v Davči
– lipa pri Jokelcu, Davča
– 2 domača kostanja v Breznici
– 2 domača kostanja pri Zaječarju
– lipa pri Jezeršku, Stara Oselica
– lipa pri Črtu, Podjelovo brdo
– lipa pri Andrejčevih, Podjelovo brdo
– bukev pri Spolovičarju, Stara Oselica
so sprejeti odloki o razglasitvi in za posege v prostor, v območju spomenika veljajo določila teh odlokov.
Na ostalih območjih naravne dediščine je pri vseh nameravanih posegih v prostor potrebno sodelovanje pristojne naravovarstvene službe.
V okviru kulturne dediščine zavzemajo posebno mesto republiško pomembni spomeniki, ki so obvezno republiško izhodišče:
– Visoko (3820)
– staro mestno jedro Škofje Loke (3360) in Železnikov (4080) s pomembnejšimi posamičnimi spomeniki
Za vsa tri območja so sprejeti odloki o razglasitvi spomenika, za posege v območjih in za posege na posameznih objektih veljajo določila, ki so podana z odloki.
– Urbanistična dediščina varovana z II. varstvenim režimom:
Zg. Danje, sp. Danje, Torka, Trojar, Ravne, Zg. in Sp. Sorica, Prtovč, Rudno, Selca, Dolenja vas, Zali log, Bukovica, Crngrob, Brode, Volča, Dobračeva.
Posegi znotraj urbanistične dediščine, varovane z drugo stopnjo varovanja morajo biti podrejeni varovanju značilnih pogledov in dominant, tlorisne zasnove oziroma uličnih zazidalnih linij, notranjih prostorov (trgi, razpotja), značilnih stavbnih gmot in strešnih naklonov, posamično razvojno in likovno pomembnih objektov ter posamičnih arhitektonskih detajlov, strukturi fasadnih ometov in strukturi ter barvi strešne kritine.
– Urbanistična dediščina varovana s III. varstvenim režimom: Dražgoše, Lajše, Zabrdo, Podlonk, Kališe, Topolje. Pozirno, Bukovščica, Križna gora, Na Luši, Praprotno, Tomaž nad Praprotnim, Gorenja Žetina, Četena Ravan, Stara Loka, Dolenja Žetina, Podvrh. Suha, Lipica, Murave, Javorje, Hosta, Dojenčice, Pungert, Gosteče, Zminec, Bodovlje, Draga, Podobeno, Čabrače, Log, Gorenje Brdo, Dolenje Brdo, Dobje, Poljatje, Hotavlje, Srednja vas, Trebija, Podgora, Nova Oselica, Prelesje, Selo, Lučine, Ledinica, Stara vas, Breznica pri Žireh, Žiri, Goropeke, Opale, Ravne pri Žireh,
in naselja prevladujočih samotnih kmetij: Podporezen, Davča, Martinj vrh. Stara in Nova Oselica, Koprivnik in Žirovski vrh
V navedenih naseljih so posegi dovoljeni skladno z izdelanimi spomeniškovarstvenimi osnovami (LRZVNKD 1982)
– Etnološki spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki: Brode 2 (4140), Sv. Barbara 10 (3200), Hosta 1 (842), Hotavlje 26 (841), Ledinica 5, 6 (1711), Predmost 3 (2560).
in ostali objekti:
Puštal 80, Stara Loka 150 (10), Ravne 6,8 (32), Zg. Danje 8 (33), Sp. Sorica 9, Zg. Sorica 32 (35), Gorenja vas 104 (54).
Za objekte:
Brode 2 – " Vrbanova hiša" Suška 52 – "pri Španu" Suha 20 – " pri Miklavžku"
in za kozolce toplarje, ki pripadajo stavbam Studeno 8 in 10, so sprejeti odloki o razglasitvi, vsi posegi na teh objektih se izvajajo skladno s pogoji teh odlokov.
Za vse posege na drugih navedenih objektih je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe.
– Zgodovinski spomeniki: Republiško pomembni spomeniki:
– Žirovski vrh – spomenik NOB (4090). Potok -spomenik NOB(2510), Podlonk – spomenik NOB (2370). Dražgoše – spomenik NOB (590). Lipniška planina -spomenik NOB (1010).
in ostali spomeniki:
Vešter – spomenik NOB (9). Kamnitnik – spomenik, NOB (11), Selca 75 – rojstna hiša F. Kosa (25). Poljane 70 – rojstna hiša Šubicev (51), Groharjeva hiša v Sorici, grobišča iz vojnih in povojnih časov ter pomembni objekti iz kulturne zgodovine
Vsi navedeni spomeniki so varovani v izvirni obliki.
– Umetnostni in arhitekturni spomeniki:
– Republiško pomembni spomeniki:
– cerkev na Suhi (3180), cerkev, znamenje Crngrob (330). znamenje na Logu (2060)
in ostale cerkve:
– Godešič (1), Gosteče (2), Reteče (3),na Hribcu (5), Sv. Duh (12), Bodovlje (15), Andrej nad Zmincem (16), Brode (17), Malenski vrh (18), Križna Gora (20), Bukovščica (21), Selca (24), Kališe (27), Suša (30), Zali log (3i), Sp. Danje (34), Sorica (36), Davča (37), Lesko-vica (38), Čabrače (40), St. Oselica (41), Ledinica (42), Dobračeva (43), Žiri (45), Srednja vas (49), Poljane (50), Bukov vrh (52), Valterski vrh (53), Ajmanov grad Sv. Duh (13)
Bukovica, Volča, Dražgoše, Zabrekve, Prtovč, Železniki, Miklavška gora, Lenart nad Lušo, Jarčje brdo, Tomaž nad Praprotnim, Pevno, Javorje, Četena ravan, Sopotnica, Breznica pri Žireh, Stara Loka, Puštal, Gabrška gora, Log nad Škofjo Loko, Sv. Barbara, Stara Oselica, Hotavlje, Gorenja vas, Ožbolt nad Zmincem, Nova Oselica, Gorenja Dobrava, Lučine, Goropeke, Lovrenc nad Zmincem
Pri vsakem navedenem spomeniku je zaščiten objekt sam, kakor tudi neposredno in vplivno območje spomenika. V obeh velja načelo nezazidljivosti prostora. Za posege v objekte, ki že stojijo v zaščitenem območju, je obvezno pridobiti soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe.
Za cerkev na Suhi, v Crngrobu, v Gostečah in za Starološki grad so sprejeti odloki o razglasitvi in za posege veljajo določila teh odlokov.

-arheološki spomeniki:          - varstveni režim
»Trnje – hrib Puštal,           prvi in drugi
Pod vrh,                        prvi
Zabrekve,                       prvi in tretji
Dolenja vas – Babnik,           prvi, drugi in tretji
Štalca in Kališče,              prvi, drugi in tretji
Volaka,                         prvi
Žiri – Žirk,                    prvi
Lajše pri Gorenji vasi,         prvi, drugi in tretji
Žabnica                         drugi in tretji
Godešič-Reteče                  prvi in tretji

Prvi varstveni režim izvajamo tako, da ohranjamo prostor v izročeni obliki z vsemi morfološkimi in estetskimi značilnostmi, drugi varstveni režim zahteva pred posegom predhodna zavarovalna izkopavanja, pri tretjem varstvenem pasu pa je potreben nadzor nad posegi v zemeljske plasti.
Škofja Loka in Krancelj sta razglašena za arheološki spomenik v okviru Odloka o zaščiti starega mestnega jedra, Kevderc in Lubniška jama pa hkrati z Odlokom o podzemni geomorfološki naravni dediščini.
Na navedenih območjih za posege veljajo pogoji, ki so podani v sprejetih odlokih.
7. Merila in pogoji glede varovanja okolja

Pred posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
Ekološko tehnološka sanacija so tisti posegi v prostor, ki omogočajo izvedbo potrebnih investicij za sanacijo virov onesnaževanja okolja vključno s prilagoditvijo proizvodnih prostorov in opreme.
Za ekološko-tehnološko sanacijo se štejejo tudi posegi v zvezi z zagotovitvijo sanitarnih in drugih pogojev po odločbah pristojnih inšpekcijskih služb.

* Številka v oklepaju pomeni zaporedno številko spomenika v republiškem planu.

Za varstvo zraka je potrebno:
– za obstoječe objekte predložiti meritve emisij posameznega vira onesnaženja in predlog sanacije,
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije,
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov,
– obvezno priključevanje vseh porabnikov na plinovodno omrežje, kjer je to tehnično možno,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok, zraka

Za varstvo pred hrupom je potrebno:
– meriti hrup in izdelati sanacijske programa za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru
– izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken)
– upoštevati predpise za varstvo pred hrupom. Vsa bivalna območja oziroma območja, ki so namenjena počitku in rekreaciji, morajo biti zaščitena pred hrupom oziroma se morajo predvideti protihrupne bariere.
– objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije hrupa ne širijo v stanovanjska območja. Investitorji obrtnih gradenj morajo za izdelavo lokacijske dokumentacije predložiti strokovno mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred hrupom.

– Na območjih, kjer so izdelane inženirsko geološke raziskave terena in poročila o stabilnostnih razmerah, je potrebno za vsak poseg pridobiti predhodno strokovno mnenje za konkretno lokacijo. Investitor je dolžan obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena ob gradnji.
– Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

Za varstvo voda je potrebno:
– sanirati obstoječe vire onesnaženja
– upoštevati predpise za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda
– zagotoviti merilna mesta za avtomatsko vzorčenje odpadnih voda
– zagotoviti združevanje iztokov odpadnih voda
– zagotoviti izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav Za posege v varstvenih območjih je potrebno upoštevati določila sprejetih odlokov o varstvu virov pitne vode.
Za vse posege, ki vplivajo na vodni režim, si mora investitor pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
Vsi posegi, ki spreminjajo režim vodotokov oziroma posegajo na ob vodne površine, morajo biti izvedeni ob sodelovanju pristojne naravnovarstvene in vodne službe.
Na bregovih in strugah potokov je prepovedano zasajati drevje, postavljati ograje in druge objekte, če ovirajo normalen pretok vode, obstoječo visoko debelno vegetacijo ob vodotokih pa je potrebno v čim večji meri ohranjati.
Vsi bregovi vodotokov so načeloma nezazidljivi, razen za objekte za izkoriščanje vodne energije oziroma če so bili že predhodno izvedeni protipoplavni ukrepi, dopustne pa so tudi ureditve za potrebe rekreacije.
Preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji, neustreznimi regulacijami, prekoračitvijo biološkega minimuma pretoka vode.
Pri vsakem posegu v vodnat svet je potrebno očuvati značilno krajinsko ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke. Obvezna je ohranitev obvodnih in vodnih ekosistemov, s čimer se bo ohranjala ekološka pestrost in rekreacijski potencial.
Vsi pogoji v vodni ali obvodni svet naj se izvajajo v času, ko za ribe in druge obvodne živali niso predpisane varstvene dobe.
Regulacije oziroma ureditve vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.

– Pri hidromelioracijah kmetijskih zemljišč in regulacijah vodotokov je potrebno ohranjanje značilne krajinske podobe, ohranjanje obstoječega potenciala vodotokov oziroma upoštevanja značaja poteka obstoječih strug (meandriranje), ohranjanje kvalitetne obvodne vegetacije in naravno urejanje in utrjevanje brežin struge.
– Na vseh območjih je potrebno v čim večji možni meri ohraniti značilno parcelacijo zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo ter v okviru možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo.
– V primeru posega v gozd ali bližino gozda je potrebno predhodno zagotoviti pogoje za nego in izkoriščanje gozda in določiti obseg tistega dela, ki daje prvobitno podobo krajini.
– Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju gozdnega roba in določiti potrebna dela za oblikovanje in nego novega roba ter za ohranitev krajinske tipike. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranitvi biološkega ravnotežja v prostoru, ohranitvi zaščitne funkcije gozda (veter, erozija), krajinsko-estetski oziroma oblikovni vlogi ter vplivu na mikroklimo ipd. in zagotoviti dostop, ki omogoča nego gozdnega zaledja.
– Na območjih ohranjanja značilne kulturne krajine ni dovoljeno razgoljevanje tal (kamnolomi, peskokopi, useki, goloseki ipd.).
– V območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje širjenje požara. Dostopi oziroma prometna ureditev mora biti prilagojena potrebam gasilske intervencije, zagotovljene morajo biti zadostne proste površine za potrebe evakuacije in zadostne količine vode za gašenje oziroma zagotovljeni dostopi za odvzem požarne vode iz vodotokov.

V naseljih je potrebno urejati, vzdrževati in varovati zelene površine tako:
– da se zavarujejo stanovanjska naselja pred prekomernim hrupom, pred onesnaževanjem zraka in pred škodljivimi vplivi prometa in industrije,
– da se zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi,
– da se zagotovi estetski videz naselij in ohranijo pokrajinske kvalitete.

Za zelene površine se štejejo:
– javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
– skupine gozdnega drevja na površini do 500 m2
– posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje,
– zelene površine v stanovanjskih naseljih,
– zelene površine ob javnih komunikacijah in vodnih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
– zelene površine v sklopu kopališč, športnih in otroških igrišč, šolskih vrtov in pokopališč.

Investitorji objektov morajo urejati zelene površine v skladu z lokacijsko dokumentacijo in pogoji lokacijskega dovoljenja.
Izvajalec gradbenih del je dolžan med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in parkovno grmičevje na celotnem območju gradnje.
V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje drevje ali parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enakem obsegu in količini.
Po končani gradnji objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja zemljišče urediti, zlasti pa odstraniti gradbene provizorije in odvečni material ter poravnati in zatraviti zemljišče.

Lastniki so dolžni zelene površine redno vzdrževati. Vzdrževanje zelenih površin obsega zlasti:
– negovanje in obnavljanje gozdnega, parkovnega in sadnega drevja, grmičevja in travnih površin,
– vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, inštalacij in opreme,
– zalivanje zelenih površin,
– košnjo travnih površin,
– odstranjevanje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
– vzdrževanje živih mej ob prometnicah tako, da ne ovirajo preglednosti na cestišču in ne zakrivajo prometne signalizacije,
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov.
Če lastniki ne zagotovijo v določenem roku potrebnih vzdrževalnih del na zelenih površinah, lahko občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve odredi, da ta dela opravi pristojno podjetje na njihove stroške.

Na zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen, če je to predvideno v prostorskih izvedbenih aktih in lokacijskem dovoljenju ali je to potrebno zaradi preureditve zelenih površin, cestno prometne varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov. Prepovedano je tudi:
– lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice ter poškodovati žive meje, drugo zelenje in posode s cvetjem in
– voziti ali parkirati na zelenih površinah izven dovoljenih in urejenih poti,
– samovoljno saditi drevje in drugo zelenje,
– z odlaganjem in skladiščenjem raznih materialov in predmetov uničevati zelene površine,
– postavljati ute, lope in druge objekte,
– zažigati travnate površine, suhljad, odpadke, grmičevje in podobno.

Pri načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih, projektiranju tehnoloških in drugih procesov, se morajo upoštevati in izvajati, na podlagi ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, predpisani prostorski, urbanistični, gradbenotehnični, tehnični in drugi ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem, organizacijam in organom stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na Zavodu za družbeni razvoj občine Škofja Loka.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija ter druge pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem uveljavitve tega odlok preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Škofja Loka (U. V. G., št. 17/86).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.