Na podlagi 7. točke 36. člena Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določajo nosilci, vsebina in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja in drugih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju (v nadaljnjem besedilu: načrti zaščite in reševanja).

Temeljni namen načrtov zaščite in reševanja je preprečitev nastanka nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejša zagotovitev osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju.

Podlaga za izdelavo načrtov zaščite in reševanja so študije ranljivosti življenjskega okolja, analize ogroženosti ljudi in premoženja zaradi naravnih in drugih nesreč ter druge študije in raziskave, ki imajo pomen za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: ocene ogroženosti).

Ocene ogroženosti za celotno območje Republike Slovenije ter posamezne regije izdelajo Republiška uprava za zaščito in reševanje in uprave Ministrstva za obrambo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi.
Ocene ogroženosti za svoja območja izdelajo tudi občine ali širše lokalne skupnosti ter podjetja in druge organizacije na podlagi odločitve občinskega izvršnega sveta.

Ocena ogroženosti obsega kakovostno in količinsko analizo naravnih in drugih danosti za nastanek in razvoj pojavov in procesov, ki lahko povzročijo nesrečo ter analizo ogroženosti geografskih struktur, naselij, tehnoloških sistemov, proizvodnih enot, objektov in drugih dobrin. Ocena ogroženosti mora poleg splošnih značilnosti nevarnosti vsebovati tudi predlog stopnje zaščite pred nevarnostmi, predlog preventivnih ukrepov ter ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč ter odpravo posledic.
Metodologijo za izdelavo ocen ogroženosti na državni in lokalni ravni predpiše minister za obrambo v soglasju z ministri, pristojnimi za okolje in prostor, zdravstvo, promet in zveze, notranje zadeve, gospodarske dejavnosti ter znanost in tehnologijo.

Načrte zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah za celotno območje Republike Slovenije izdela Republiška uprava za zaščito in reševanje v sodelovanju z drugimi ministrstvi.
Ministrstva in drugi državni organi določijo v načrtih zaščite in reševanja Republike Slovenije svoje naloge pri zagotavljanju dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč iz njihovih pristojnosti ter so odgovorna za izvajanje teh nalog.
Načrte zaščite in reševanja za posamezne regije izdelajo uprave Ministrstva za obrambo v sodelovanju z Republiško upravo za zaščito in reševanje in občinskimi organi, pristojnimi za obrambo. Načrte zaščite in reševanja na obalnem območju izdela Štab za civilno zaščito skupnosti obalnih občin v skladu s svojimi pristojnostmi ter v sodelovanju z Republiško upravo za zaščito in reševanje.
Načrte zaščite in reševanja za območje občine izdela občinski organ, pristojen za obrambo v sodelovanju z upravami Ministrstva za obrambo.
Določene dokumente o zaščiti in reševanju izdelajo tudi podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih določijo občinski izvršni sveti na predlog občinskih štabov za civilno zaščito.

Nosilci izdelave načrtov iz prejšnjega člena izdelajo načrte zaščite in reševanja za tiste naravne in druge nesreče, ki lahko zaradi izrednega obsega ali izredne intenzivnosti ogrozijo zdravje in življenje večjega števila ljudi ali varnost premoženja in drugih dobrin v večjem obsegu, kot so: potres, poplava, suša, požar v industriji, urbanem okolju in v naravi, nesreča z nevarno snovjo, velika nesreča v cestnem, železniškem, pomorskem in zračnem prometu, rudniška nesreča ter jedrska nesreča ali druga radiološka nevarnost.
Odločitev o izdelavi načrta zaščite in reševanja za posamezno nesrečo sprejme pristojni štab za civilno zaščito na podlagi analize ogroženosti.
Nosilci izdelave načrtov zaščite in reševanja izdelajo poleg načrtov iz prvega odstavka tega člena tudi načrte zaščite in reševanja ob vojaškem napadu na Republiko Slovenijo. S temi načrti se opredelijo predvsem zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki niso zajete v načrtih zaščite in reševanja za posamezne naravne in druge nesreče.
Z načrti zaščite in reševanja ob vojaškem napadu na Republiko Slovenijo se načrtujejo tudi naloge za izvajanje ukrepov za pripravljenost.

Načrte zaščite in reševanja za območje Republike Slovenije, posamezne regije ter občine in širše lokalne skupnosti sestavljajo:
– dokumenti o obveščanju, opozarjanju in alarmiranju;
– dokumenti o mobilizaciji in aktiviranju;
– dokumenti o vodenju aktivnosti za zaščito, reševanje in pomoč;
– dokumenti o zaščitnih ukrepih in
– dokumenti o reševanju in pomoči.

Dokumenti o obveščanju, opozarjanju in alarmiranju obsegajo:
– navodilo o obveščanju organov in organizacij, ki vodijo in izvajajo zaščito, reševanje in pomoč;
– navodilo o obveščanju javnosti;
– navodilo o opozarjanju na preteče nevarnosti in ravnanju ob nevarnosti;
– navodilo o alarmiranju.

Dokumenti o mobilizaciji obsegajo:
– zbirke podatkov o pripadnikih civilne zaščite ter o vodstvih ali pripadnikih oziroma članih operativnih sestavov društev in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči;
– zbirke podatkov o zaščitni in reševalni opremi in drugih materialnih sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč;
– pregled zbirališč ob mobilizaciji in aktiviranju;
– navodilo o izvajanju mobilizacije.
Zbirke podatkov o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč ter način njihovega dopolnjevanja predpiše minister za obrambo.

Dokumenti o vodenju aktivnosti za zaščito, reševanje in pomoč obsegajo:
– organizacijsko shemo sistema zaščite, reševanja in pomoči;
– navodilo o ukrepanju ob nesreči;
– navodilo o uporabi sredstev zvez, s telefonskimi in drugimi imeniki za vzpostavljanje zvez.

Dokumenti o zaščitnih ukrepih obsegajo:
– pregled zaščitnih ukrepov in njihovih izvajalcev;
– pregled in nahajališče zaščitne in reševalne opreme in drugih materialnih sredstev za izvajanje zaščitnih ukrepov.
Za zaščito ljudi, živali, premoženja in drugih dobrin se načrtujejo predvsem zaščitni ukrepi: zaklanjanje, evakuacija, nastanitev in oskrba brezdomcev, beguncev in drugih ogroženih oseb, radiološka, kemijska in biološka zaščita, zaščita pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, zaščita kulturnih dobrin ter razni prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični zaščitni ukrepi.
Za izvajanje posameznih zaščitnih ukrepov se pripravijo naslednje zbirke podatkov, karte in druga gradiva za:
a) zaklanjanje:
– pregled zaklonišč;
– pregled objektov, ki se jih lahko preuredi v zaklonilnike;
– pregled območij, kjer se gradijo rovni zaklonilniki.
b) evakuacijo:
– pregled območij, iz katerih se načrtuje evakuacija;
– pregled evakuacijskih zbirališč in sprejemališč;
– pregled vozil, namenjenih evakuaciji prebivalcev;
– pregled evakuacijskih poti.
c) nastanitev in oskrbo:
– pregled obstoječih nastanitvenih zmogljivosti;
– pregled lokacij za postavitev začasnih bivališč;
– pregled organizacij za zagotavljanje prehrane.
č) RKB-zaščito:
– pregled dekontaminacijskih postaj;
– pregled deponij za odlaganje kontaminiranih materialov.
d) zaščito kulturnih dobrin:
– pregled območij, objektov in drugih nepremičnih in premičnih dobrin naravne in kulturne dediščine;
– pregled objektov za zaščito kulturnih dobrin.
e) zaščito pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi:
– pregled lokacij za uničevanje NUS.
f) izvajanje prostorskih, urbanističnih, gradbenih in drugih tehničnih zaščitnih ukrepov:
– pregled posebno ogroženih objektov, naselij in območij;
– pregled pomembnih infrastrukturnih objektov (objekti za oskrbo z vodo, plinom, električno energijo, odvajanje odplak, skladiščenje vnetljivih tekočin ter telekomunikacije);
– pregled lokacij in objektov za sprejemanje in skladiščenje pomoči;
– pregled kritičnih pretokov in vodostajev;
– pregled hidrantov in zajemališč požarne vode;
– pregled deponij za ruševine;
– pregled zdravstvenih, veterinarskih, kmetijskih in drugih pomembnih objektov za zaščito, reševanje in pomoč;
– pregled načrtovanih gradbenotehničnih ukrepov za zaščito pred poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi nesrečami.
Podrobnejše navodilo o izvajanju zaščitnih ukrepov predpiše minister za obrambo v sodelovanju s pristojnimi ministri.

Dokumenti o reševanju in pomoči obsegajo:
– pregled izvajalcev dejavnosti, ki so pomembne za reševanje in pomoč;
– pregled in nahajališče zaščitne in reševalne opreme in drugih materialnih sredstev za reševanje in pomoč.
Zbirke podatkov o izvajalcih dejavnosti, opremi in drugih materialnih sredstvih za reševanje in pomoč ter način njihovega dopolnjevanja predpiše minister za obrambo.

Podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih določi občinski izvršni svet, izdelajo naslednje dokumente o zaščiti in reševanju:
– navodilo o izvajanju mobilizacije;
– navodilo o ukrepanju ob posamezni nesreči;
– pregled sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.

Navodila o delu enot in služb civilne zaščite ter drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč, izdelajo njihovi poveljniki oziroma vodstva na podlagi načrtov zaščite in reševanja.
Navodilo o delu poverjenikov za civilno zaščito izdelajo občinski organi, pristojni za zaščito in reševanje.

Navodilo za vodenje delovnih kart in drugih delovnih dokumentov ter znake, ki se uporabljajo pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja, predpiše minister za obrambo.

Nosilci izdelave načrtov zaščite in reševanja morajo dokumente iz teh načrtov redno izpopolnjevati, v skladu z nastalimi spremembami.

Z načrti zaščite in reševanja morajo biti seznanjeni pristojni poveljniki in štabi za civilno zaščito ter poveljniki oziroma vodstva enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.

Do izdelave ocen ogroženosti iz 3. člena te uredbe se uporabljajo obstoječe ocene ogroženosti.

Metodologijo za izdelavo ocen ogroženosti iz drugega odstavka 5. člena, vsebino zbirk podatkov iz 10. in 13. člena, navodilo o izvajanju zaščitnih ukrepov iz četrtega odstavka 12. člena ter navodilo o vodenju kart iz 16. člena, predpiše minister za obrambo v roku 6 mesecev od uveljavitve te uredbe.

Nosilci izdelave načrtov zaščite in reševanja morajo uskladiti svoje načrte s to uredbo v roku 18 mesecev od njene uveljavitve.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati navodilo Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za izdelavo načrtov civilne zaščite, št. 850/96, z dne 16. 9. 1987 in št. 850/100 z dne 19. 9. 1988.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.