Na podlagi 71. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) minister za šolstvo in šport izdaja
PRAVILNIK O MATURI
1. člen
Ta pravilnik ureja sestavo in pristojnosti maturitetnih organov, vsebino maturitetnega izpitnega in predmetnih izpitnih katalogov, postopek opravljanja in način ocenjevanja znanja pri maturi.
I. MATURITETNI ORGANI IN REPUBLIŠKI IZPITNI CENTER
2. člen
Maturo vodijo maturitetni organi, in sicer:
– Republiška maturitetna komisija;
– republiške predmetne komisije;
– šolske maturitetne komisije in
– šolske predmetne komisije.
1. Republiška maturitetna komisija
3. člen
Republiško maturitetno komisijo sestavljajo predsednik in deset članov. Predsednika in člane imenuje minister, pristojen za šolstvo, izmed članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (1 član), visokošolskih učiteljev (2 člana), funkcionarjev in višjih upravnih delavcev Ministrstva za šolstvo in šport (2 člana), članov Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje (1 član), učiteljev gimnazij in drugih srednjih šol (2 člana), članov republiških predmetnih komisij (1 član) in strokovnjakov za zunanje preverjanje znanja (1 član).
Namestnika predsednika imenuje minister, pristojen za šolstvo, izmed članov Republiške maturitetne komisije.
Predsednik, namestnik predsednika in člani se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Pri delu Republiške maturitetne komisije sodeluje predstojnik Republiškega izpitnega centra, ki nima glasovalne pravice.
K obravnavi in reševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko Republiška maturitetna komisija vabi tudi predstavnike republiških predmetnih komisij in druge strokovnjake.
Republiška maturitetna komisija uredi svoje delo s poslovnikom.
4. člen
Republiška maturitetna komisija vodi priprave na maturo in nadzoruje izvedbo mature. Pri tem:
– pripravi predlog maturitetnega izpitnega kataloga in vodi pripravo predmetnih izpitnih katalogov;
– določi maturitetni koledar in izpitni red;
– določi način in postopek varovanja podatkov in gradiv, ki so označeni kot uradna tajnost;
– koordinira delo republiških predmetnih komisij;
– sprejema maturitetno letno poročilo, ki ga najkasneje do 1. decembra tekočega leta predloži ministru, pristojnemu za šolstvo, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in univerzam;
– opravlja druge naloge v zvezi z maturo.
2. Republiške predmetne komisije
5. člen
Minister, pristojen za šolstvo, imenuje za posamezne predmete, iz katerih se opravlja matura (v nadaljnjem besedilu: maturitetni predmeti), republiške predmetne komisije.
Republiške predmetne komisije sestavljajo predsednik, strokovni sodelavec in najmanj trije člani, od katerih je eden namestnik predsednika.
Predsednik, namestnik predsednika, strokovni sodelavec in člani republiških predmetnih komisij so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
6. člen
Republiška predmetna komisija obravnava strokovna vprašanja in pripravlja gradiva. Pri tem:
– pripravi predmetni izpitni katalog;
– pripravi načela za oblikovanje vprašanj in nalog ter navodila za ocenjevanje;
– pripravlja stalno zbirko vprašanj in nalog za pisni in ustni izpit;
– pripravi vprašanja, naloge in teme za posamezni izpitni rok;
– predlaga spremembe predmetnega izpitnega kataloga, učbenikov in učnih načrtov;
– sodeluje pri izobraževanju učiteljev in drugih strokovnih delavcev za potrebe mature;
– po končanem jesenskem izpitnem roku prouči podatke Republiškega izpitnega centra o rezultatih mature in pripravi poročilo za Republiško maturitetno komisijo.
3. Šolska maturitetna komisija
7. člen
Šolsko maturitetno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik ter notranji in največ trije zunanji člani.
Predsednik šolske maturitetne komisije je ravnatelj šole.
Tajnika in notranje člane imenuje ravnatelj šole izmed učiteljev maturitetnih predmetov.
Namestnika predsednika imenuje ravnatelj šole izmed članov komisije.
Zunanje člane imenuje Republiška maturitetna komisija izmed strokovnjakov, ki jih predlagajo rektorji in dekani visokošolskih zavodov ter direktor Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije, najkasneje do 15. marca tekočega leta.
Namestnik predsednika, tajnik ter notranji in zunanji člani so imenovani za eno leto in so lahko ponovno imenovani. Šolska maturitetna komisija mora biti imenovana najkasneje do 1. aprila v tekočem šolskem letu.
8. člen
Šolska maturitetna komisija izvaja maturo. Pri tem:
– vodi izvedbo mature na srednji šoli;
– daje navodila in koordinira delovanje šolskih predmetnih komisij;
– razglasi rezultate mature;
– odloča o pritožbah zoper kršitve postopka pri opravljanju izpita;
– pripravi končno poročilo o opravljanju mature najkasneje petnajst dni po koncu izpitnega roka na način, ki ga določi Republiška maturitetna komisija;
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom in navodili Republiške maturitetne komisije.
4. Šolske predmetne komisije
9. člen
Šolsko predmetno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
Člane šolskih predmetnih komisij imenuje ravnatelj šole izmed učiteljev maturitetnih predmetov. Najmanj en član mora biti učitelj, ki poučuje maturitetni predmet v zadnjem letniku (izpraševalec).
Če na šoli, kjer ni mogoče imenovati šolskih predmetnih komisij v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko njihove haloge opravlja šolska maturitetna komisija.
10. člen
Šolska predmetna komisija izvaja maturo pri posameznem maturitetnem predmetu. Pri tem:
– izvaja ustni del izpitov;
– obravnava strokovna vprašanja s svojega predmetnega področja in daje predloge republiškim predmetnim komisijam;
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom in z navodili šolske maturitetne komisije.
5. Republiški izpitni center
11. člen
Republiški izpitni center opravlja strokovna, administrativna in druga dela za Republiško maturitetno komisijo in republiške predmetne komisije. Pri tem:
– pripravlja in vzdržuje maturitetni informacijski sistem;
– vodi seznam ocenjevalcev pisnih izdelkov;
– sklepa pogodbe z ocenjevalci iz prejšnje alinee;
– vodi zbirko izpitnih vprašanj in nalog;
– pripravlja podatke in analize o rezultatih mature;
– pripravlja strokovne razvojne predloge;
– opravlja druge naloge po naročilu Republiške maturitetne komisije in republiških predmetnih komisij.
II. MATURITETNI IZPITNI KATALOG IN PREDMETNI IZPITNI KATALOGI
12. člen
Pri. maturi se preverja znanje v obsegu, določenem z maturitetnim izpitnim katalogom in predmetnimi izpitnimi katalogi, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in so objavljeni najkasneje do pričetka pouka v tretjem letniku.
Republiške predmetne komisije, ki pripravijo predloge predmetnih izpitnih katalogov si mora pridobiti mnenje Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije o usklajenosti z učnimi načrti predmetov in izpolnjevanju kadrovskih in materialnih pogojev za izvedbo priprave na maturo.
13. člen
Z maturitetnimi izpitnimi katalogi se določijo:
– cilji mature;
– število maturitetnih predmetov;
– predmeti skupnega in izbirnega dela mature;
– načini preverjanja znanja;
– raven zahtevnosti, na kateri se preverja znanja pri posameznem maturitetnem predmetu;
– obseg zunanjega ocenjevanja znanj.
14. člen
S predmetnimi izpitnimi katalogi se določijo:
– kratkoročni in dolgoročni cilji, ki morajo biti doseženi pri posameznih maturitetnih predmetih;
– znanje, ki se preverja na posamezni ravni zahtevnosti;
– vsebine in dejavnosti maturitetnih predmetov, ki se ocenjujejo v zadnjem letniku;
– izpitni pripomočki in sredstva, ki jih je dovoljeno uporabljati pri opravljanju mature;
– trajanje pisnega in ustnega dela izpita;
– delež ocene pri pisnem in ustnem delu izpita ter delež ocene vsebin in dejavnosti iz 3. alinee tega odstavka v skupnem številu točk pri posameznem maturitetnem predmetu;
– primeri izpitnih vprašanj in primeri ocenjevanja.
III. OPRAVLJANJE MATURE
15. člen
Matura se opravlja na srednjih šolah, ki izvajajo štiriletne oziroma njim ustrezne programe, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, in ki izvajajo pripravo na maturo.
Srednja šola vsako leto z razpisom za vpis v prvi letnik objavi maturitetne predmete, za katere bo izvajala pripravo za maturo.
16. člen
Matura obsega predmete skupnega in izbirnega dela.
Predmeti skupnega dela mature so obvezni za vse, ki opravljajo maturo (v nadaljevanju: kandidati), predmete izbirnega dela pa si izbere kandidat sam.
Kandidat lahko izbere en izbirni predmet več, kot je določeno v maturitetnem izpitnem katalogu.
Kandidat mora opravljati na višji ravni zahtevnosti najmanj en predmet, lahko pa opravlja največ dva.
17. člen
Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku.
Kandidati, ki so končali srednjo šolo ob delu, kandidati, ki so končali zadnji letnik izobraževanja pred štirimi ali več leti pred opravljanjem mature, in kandidati, ki morajo pred prijavo k maturi opraviti preizkus znanja, smejo opravljati maturo v največ dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih.
18. člen
Izpit pri posameznem maturitetnem predmetu se opravlja pisno in ustno ali samo pisno, če tako določa maturitetni izpitni katalog.
1. Roki
19. člen
Matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku, praviloma v mesecu juniju in septembru.
20. člen
Datume pisnih izpitov in obdobje ustnih izpitov v posameznem izpitnem roku določi Republiška maturitetna komisija. Objavi jih najkasneje šestdeset dni pred začetkom mature v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku.
Izpiti so lahko tudi ob sobotah.
2. Prijava k maturi
21. člen
Kandidat se prijavi k maturi najkasneje petinštirideset dni pred začetkom spomladanskega in najkasneje trideset dni pred začetkom jesenskega izpitnega roka na šoli, kjer je vpisan. Kandidat se lahko prijavi tudi na drugi šoli, ki jo sam izbere, če mu to dovoli šolska maturitetna komisija izbrane šole.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje kot pravočasna tudi prijava, ki je iz opravičljivih razlogov vložena do deset dni pred začetkom izpitnega roka. O opravičljivosti razlogov odloča šolska maturitetna komisija.
Kandidat v prijavi poleg osebnih podatkov navede, iz katerih maturitetnih predmetov in na kateri ravni njihove zahtevnosti bo opravljal maturo. Dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje mature predloži najkasneje osem dni pred začetkom izpitnega roka.
Kandidat iz drugega odstavka 17. člena se prijavi k maturi na šolo, ki jo sam izbere. V prijavi poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere maturitetne predmete bo opravljal v prvem in katere v drugem izpitnem roku.
3. Izpitni red
22. člen
Pisni izpit iz posameznega maturitetnega predmeta opravljajo vsi kandidati istega dne ob istem času.
Republiška maturitetna komisija na predlog republiške predmetne komisije določi v posameznem izpitnem roku ista vprašanja in naloge za vse kandidate.
Šolska maturitetna komisija najkasneje pet dni pred začetkom pisnih izpitov razvrsti kandidate v skupine, določi izpitne prostore in nadzorne učitelje.
23. člen
Pisni izdelek mora biti označen samo s šifro kandidata.
Republiška maturitetna komisija predpiše način za določitev šifer kandidatov in izda navodila šolskim maturitetnim komisijam o ravnanju s šiframi. Šifre kandidatov so uradna tajnost.
24. člen
Pisni izpit pri posameznem predmetu lahko traja najmanj 120 in največ 240 minut.
25. člen
Opravljanje pisnih izpitov vodijo nadzorni učitelji.
Pred začetkom pisnega izpita nadzorni učitelj seznani kandidate s pravili izpitnega reda, z načinom ravnanja s šiframi in z ukrepi ter posledicami za kršitelje.
26. člen
Razpored kandidatov za opravljanje ustnih izpitov določi šolska maturitetna komisija in ga objavi najkasneje tri dni pred začetkom opravljanja ustnih izpitov.
27. člen
Vprašanja oziroma naloge za ustni izpit pripravijo republiške predmetne komisije na podlagi predmetnih izpitnih katalogov.
28. člen
Ustni izpit traja največ 20 minut. Kandidat ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit.
29. člen
Ustni izpit se opravlja pred šolsko predmetno komisijo.
Vprašanja oziroma naloge na ustnem izpitu postavlja, kandidatu izpraševalec. Z dovoljenjem predsednika šolske predmetne komisije lahko postavljajo kandidatu vprašanja in naloge tudi drugi člani.
Šolska predmetna komisija ne sme biti seznanjena z oceno kandidata, doseženo pri pisnem izpitu.
30. člen
Kandidata, ki ne upošteva pravil izpitnega reda, nadzorni učitelj oziroma šolska predmetna komisija opomni. Če kandidat kljub opominu nadaljuje s kršitvami, mu nadzorni učitelj oziroma šolska predmetna komisija prepove opravljanje izpita in ga odstrani iz izpitnega prostora.
31. člen
Kandidatu, ki se iz opravičenih razlogov ni udeležil ustnega ali pisnega izpita ali ga je prekinil, lahko šolska predmetna komisija v skladu z navodili Republiške maturitetne komisije dovoli opravljanje izpita še v istem izpitnem roku.
Kandidat, ki je bil odstranjen z opravljanja mature, nima pravice opravljati mature v naslednjem izpitnem roku.
32. člen
O poteku izpitov se vodi zapisnik. V zapisnik se vpisujejo tudi izrečen opomin, prepoved opravljanja izpita, odstranitev iz izpitnega prostora in razlogi za to.
33. člen
Podrobnejša pravila izpitnega reda določi Republiška maturitetna komisija.
4. Ocenjevanje znanja
34. člen
Ocenjevalna lestvica za maturitetne predmete je petstopenjska in obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne.
35. člen
Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu ter uspeh iz vsebin in dejavnosti maturitetnega predmeta, ki se ocenjuje v zadnjem letniku, se ocenjuje v točkah na način, ki ga opredeli predmetni izpitni katalog in ga za posamezni izpitni rok podrobneje določi republiška predmetna komisija.
Republiška maturitetna komisija na predlog republiške predmetne komisije določi merila za pretvorbo točk v ocene po ocenjevalni lestvici iz 34. člena tega pravilnika.
Način pretvorbe točk v oceno je enak na spomladanskem in jesenskem izpitnem roku.
36. člen
Pisni izdelek ocenjujeta dva ocenjevalca. Ocenjevalci pisnih izdelkov so lahko:
– visokošolski učitelji in sodelavci z ustreznega habilitacijskega področja in vsaj dvema letoma pedagoških izkušenj;
– srednješolski učitelji z ustrezno strokovno izobrazbo, ki so poučevali predmet vsaj dve leti;
– upokojeni visokošolski učitelji in sodelavci ter upokojeni srednješolski učitelji, ki izpolnjujejo pogoje iz prve oziroma druge alinee.
Ocenjevalce pisnih izdelkov določi predstojnik Republiškega izpitnega centra s seznama ocenjevalcev pisnih izdelkov.
37. člen
Če se oceni pisnega izdelka razlikujeta za več kot eno tretjino največjega možnega števila točk, izdelek oceni tretji ocenjevalec.
Tretji ocenjevalec dobi popravljeni in ocenjeni kopiji pisnega izdelka obeh ocenjevalcev.
38. člen
Uspeh pri ustnem izpitu iz maturitetnega predmeta ocenjuje šolska predmetna komisija.
39. člen
Splošni uspeh pri maturi se izraža v točkah kot vsota ocen iz maturitetnih predmetov. Pri predmetih, opravljenih na višji ravni zahtevnosti, se vsoti prišteje dodatno število točk, in sicer:
– ocenama zadostno (2) in dobro (3) se prišteje ena točka;
– oceni prav dobro (4) se prištejeta dve točki;
– oceni odlično (5) se prištejejo tri točke.
Če opravi kandidat izpit iz več izbirnih predmetov, kot je določeno, se za splošni uspeh pri maturi upošteva le obvezno število najbolje ocenjenih izbirnih maturitetnih predmetov.
Maksimalni splošni uspeh pri maturi znaša 31 točk.
40. člen
Kandidat je opravil maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno in je opravil vsaj en maturitetni predmet na višji ravni zahtevnosti.
Kandidat je opravil maturo z odličnim uspehom, če doseže odlično oceno pri treh ali več maturitetnih predmetih in doseže prav dobro oceno pri drugih maturitetnih predmetih.
41. člen
Kandidat, ki želi izboljšati oceno iz maturitetnega predmeta, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpita v naslednjem izpitnem roku.
42. člen
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov v naslednjem izpitnem roku na isti šoli.
Kandidat, ki v skladu z drugim odstavkom 17. člena opravlja maturo v dveh delih, lahko uveljavlja to pravico potem, ko je opravil tudi drugi del mature.
43. člen
Kandidat, ki mu je bilo v skladu s 30. členom tega pravilnika prepovedano opravljanje izpita in kandidat, ki se ni udeležil ustnega ali pisnega izpita ali ga je prekinil, je neocenjen.
Kandidatu, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da je pri opravljanju mature uporabljal nedovoljene pripomočke in sredstva, se razveljavijo vse ocene in nima pravice opravljati mature v naslednjem izpitnem roku.
IV. JAVNOST IN TAJNOST
44. člen
Gradiva, ki vsebujejo izpitna vprašanja, naloge, šifre kandidatov in ocene pisnih izdelkov, so uradna tajnost. Označena morajo biti kot izpitna tajnost, stopnja tajnosti strogo zaupno.
45. člen
Pisnim izpitom smejo prisostvovati le kandidati in nadzorni učitelji, lahko pa tudi predsednik šolske maturitetne komisije ali njegov namestnik. Ustnim izpitom smejo prisostvovati poleg članov šolskih predmetnih komisij in šolske maturitetne komisije tudi drugi učitelji.
Člani Republiške maturitetne komisije in člani republiških predmetnih komisij lahko neposredno spremljajo opravljanje mature.
46. člen
Kandidat mora biti seznanjen s točkovno oceno, oceno maturitetnih predmetov in splošnim uspehom pri maturi.
V. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
47. člen
Zaradi kršitev postopka pri opravljanju izpita je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo.
Pritožbo lahko kandidat vloži v 24 urah po opravljanju posameznega izpita.
Šolska maturitetna komisija odloči o pritožbi v dveh dneh od prejema pritožbe. Odločitev je dokončna.
Če se ugotovi, da so kršitve postopka vplivale na oceno pri izpitu, šolska maturitetna komisija razveljavi oceno izpita in kandidatu omogoči ponovno opravljanje izpita v istem izpitnem roku.
Pri reševanju pritožbe ne smejo odločati člani šolske maturitetne komisije, udeleženi v postopku, v zvezi s katerim je vložena pritožba.
48. člen
Računske in druge očitne pomote pri ocenjevanju odpravi na lastno pobudo ali na predlog kandidata šolska maturitetna komisija. O popravku pomote se sestavi poseben zapisnik, ki ga podpiše predsednik šolske maturitetne komisije.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o maturi (Uradni list Republike Slovenije, št. 2/92).
50. člen
Ne glede na določbo 40. člena tega pravilnika kandidat, ki bo opravljal maturo v letih 1995-1997, opravi maturo, če je pri vseh predmetih dosegel pozitivno oceno.
51. člen
Republiška maturitetna komisija se imenuje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. Do imenovanja deluje Republiška maturitetna komisija v obstoječi sestavi.
Republiške predmetne komisije nadaljujejo z delom do izteka mandata.
52. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister za šolstvo in šport
