Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86), 21. člena Navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 6. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbori Skupščine občine Trebnje na 22. skupnem zasedanju dne 21. 7. 1993 sprejeli

Sprejme se zazidalni načrt za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 4256 januar 1993.

Zazidalni načrt ima sestavne dele:
A. Tekstualni del
1. Obrazložitev
2. Soglasja pristojnih organov in organizacij
3. Ocena stroškov za izvedbo
B. Grafični del

1.  Izrez iz dolgoročnega plana občine Trebnje    1:5000
2.  Načrt obodne parcelacije                      1:2500
3.  Načrt obodne parcelacije                      1:1000
4.  Načrt obodne parcelacije                       1:500
5.  Arhitektonsko zazidalna situacija              1:500
6.  Načrt gradbenih parcel                         1:500
7.  Prometnotehnična situacija                     1:500
8.  Idejna zasnova povezovalne ceste              1:1000
9.  Idejna višinska situacija                      1:500
10. Zbirni načrt komunalnih vodov                  1:500
11. Načrt zelenih površin                          1:500
12. Idejni zakoličbeni načrt                       1:500

Območje urejanja OPC Šentrupert leži na območju K.O. Šentrupert in obsega parcele in dele parcel:
Na severu omejuje območje potok Bistrica, kjer poteka meja po severnem robu parcel 136/5 in 136/8, na jugozahodni strani se območje prilega gozdni površini Farovškega hriba, kjer poteka meja po južni strani parcele 136/7, obstoječe poti v naravi.
Na vzhodni strani območje vključuje parcele 136/5, 136/11, 136/10, 136/3 in 136/9.
Iz območja urejanja je izvzeta parcela 136/4, ki predstavlja funkcionalno zemljišče zaščitene kmetije na tem območju.
Lomne točke obodne parcelacije so analitično določene s koordinatami. Na osnovi analitičnih podatkov je izračunana celotna površina območja, ki znaša 2 ha 17 a 64 m2, od tega znaša površina območja OGP 1 ha 93 a 31 m2.
Območje s posameznimi analitičnimi točkami obodne parcelacije je razvidno iz grafične priloge "Načrt obodne parcelacije" M 1:500, ki je sestavni del zazidalnega načrta.

Območje OPC je namenjeno gradnji objektov za proizvodno, skladiščno, servisno, obrtno in podjetniško dejavnost.
Predlagana zazidalna zasnova omogoča optimalno izrabo in direkten dostop na posamezne parcele. Urbanistična zasnova območja je prilagojena predvideni rabi, ki omogoča realizacijo objektov po prikazani zazidalni shemi s čim večjo fleksibilnostjo velikosti tlorisnih zasnov. Možna je realizacija tudi drugačnih funkcionalnih rešitev posameznih parcel, vendar le ob predhodni uskladitvi arhitektonske rešitve s pogoji odloka.
Celotno območje se ureja celovito z vso prometno in komunalno infrastrukturo, ki se gradi postopno z gradnjo objektov.

Glede na prostorske danosti in predviden program je izbran tak urbanistični koncept, ki omogoča gradnjo posameznih objektov ali nizov objektov v petih vrstah med dvema servisnima cestama.
Razdalja med vrstami je konstantna in znaša 33 m; v posamezni vrsti se lahko gradita dva samostojna objekta, ki jima je omogočena kasnejša dozidava. Možno pa je celotno vrsto zgraditi kot niz več povezanih objektov s skupnim dostopom in skupno manipulacijo.
Objekti v enem nizu naj tvorijo vizualno oblikovno skladno celoto. Predvidene dozidave kasnejših faz gradnje posameznih objektov morajo biti prikazane že v osnovni izvedbeni dokumentaciji in enotno oblikovno zasnovane.
Osnovna gradbena smer je os severne servisne ceste, vse smeri gradbenih objektov so vzporedne in pravokotne na to smer.
Gradbena linija ob severni servisni cesti je odmaknjena 10 m od osi ceste, gradbena linija ob južni servisni cesti je 60 m odmaknjena od gradbene linije ob severni servisni cesti.
Gradnja objektov, ki se gradijo fazno, se vedno prične na gradbeni liniji tako, da se kasnejše gradbene faze dograjujejo proti sredini parcele.
V urbanistični zasnovi je za osnovni arhitektonski konstrukcijski raster osvojena dimenzija 7,50/15 m, kar predstavlja tudi najmanjšo gradbeno enoto. Večje enote so mnogokratniki teh enot. S tem je omogočena različna gradnja v posamezni vrsti: od dveh posamičnih enot do neprekinjene vrste malih enot.
Horizontalni gabariti objektov presegajo konstrukcijski raster za debelino konstrukcije in fasade (ca 40 cm).
Vertikalni gabarit objektov je poenoten na 6 m, spremembe navzdol ali navzgor so možne za maximalno 2 m, vendar samo enotno za vse objekte v enem nizu.
Predvideni osnovni konstruktivni sistem je armiranobetonski skelet v rastru 7,50 m x 7,50 m s simetrično dvokapno strešno konstrukcijo. Kritina je lahko iz valovite samonosilne pločevine ali iz drugih, krajevno tipičnih materialov. Slemena potekajo pravokotno na smer severne obodne ceste.
Del objekta je lahko zaradi potreb po nižjih prostorih (pisarne, skladišča), dvoetažen.
Objekti, ki se v I. gradbeni fazi gradijo v vrstah A, D in E se v II. gradbeni fazi dogradijo v vrstah A II, D II in E II.

Posamezni objekti se poimenujejo po črkovni oznaki vrste in številčni oznaki polja v tem nizu (npr. A 1,2,3, B 6,7,8,9).

Tolerance v gabaritnih izmerah objektov so dopustne navzdol za 10% in poenotene za celoten niz s tem, da je potrebno upoštevati določeno izhodiščno gradbeno linijo.
Če se bo pokazala realna potreba, je možno graditi tudi večje objekte tako, da se združita dva ali več sosednjih nizov (ali del nizov).
Take spremembe ali drugačne rešitve, kot jih predvideva zazidalni načrt so možne samo ob vnaprejšnji uskladitvi s predlagano celovito rešitvijo.

Investitorji morajo upoštevati enotne kriterije oblikovanja za vse objekte v OPC coni. Z uporabo enotnih arhitektonskih oblikovalskih elementov kot na primer: enotni strešni zaključki in kritine, enotno oblikovani fasadni elementi, izbor barv itd., naj se teži k usklajenemu vtisu celotnega območja.

Zunanja ureditev vključuje servisne ceste, parkirne površine, manipulacijske površine in hodnike za pešce ter zelene površine. Te se pojavljajo kot ozelenitev prostih površin ob objektih in parkirnin mestih ter kot naravne zelene površine sosednjih območij.
Istočasno z izdelavo PGD za objekte mora biti izdelan ureditveni načrt celovite ureditve manipulacijskih in zelenih površin ter prikazi ureditve v začetni fazi za tisti del parcele, ki se bo pozidal v kasnejši fazi.
Zelene površine na obrobju obravnavanega območja so intenzivno zasajene z drevjem in podrastjo. Ozelenitev mora biti izvedena na način, da ne spremeni dosedanji videz krajine. Ta pozelenitev ustvarja vizualni in protihrupni varovalni pas.

Po parcelnih mejah je za fizično varovanje možno postaviti varovalno ograjo iz aluminijaste mreže višine 2 m na aluminijastih okroglih nosilcih (avtocestna ograja).

Celotna zasnova zunanje ureditve in dostopov v objekte mora omogočati neovirano gibanje telesno prizadetih oseb.

Vodnogospodarska ureditev
Kota terena celotne površine območja urejanja je dvignjena na nivo stoletne poplavne vode potoka Bistrica. Poleg tega je obvodna pot ob Bistrici izvedena kot visokovodni nasip, dvignjen za 0,5 m nad nivo urejenega območja.
Pogoji komunalnega omrežja

Promet
Za dostope na območje OPC je potrebno zgraditi novo dovozno cesto širine 6 m od priključka na obstoječo lokalno cesto Šentrupert-Prelesje.
Posamezne parcele so dostopne z dvosmerne servisne ceste, širine 6 m, ki podkvasto obkroža zazidljivo območje OPC. S servisne ceste je omogočen neposreden dostop tudi do kmetije, ki je izvzeta iz območja izrabe OPC.
Velikost uvoznih radijev je prilagojen potrebam tovornega prometa. Vse vozne poti in manipulacijske ter parkirne površine so izvedene v asfaltu in z robnikom ločene od asfaltiranih hodnikov za pešce in zelenih površin.
Neposredno ob servisni cesti so locirana parkirna mesta za vsako parcelo posebej. Na območju urejanja je predvidenih 56 PM.
V primeru izgradnje objektov v nizu z več manjšimi obratovalnicami postane manipulacijska površina tudi dostopna ploščad do vsake enote.
Dosedanje povezave območja Šentruperta preko mostu na kmetijsko območje so ohranjene v dosedanji funkciji. Možno jih je uporabljati za osebni in kolesarski promet ter tranzit za kmetijsko mehanizacijo.
Ob potoku Bistrica je predvidena obvodna pot za dostop kmetijske mehanizacije do ohranjene kmetije v območju in za intervencijo ob visokih vodah.
Ob servisni cesti je predviden enostranski hodnik za pešce širine 1,5 m z robnikom oddvojen od voznih površin.

Kanalizacija
Kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu. Odpadna kanalizacija se priključuje na lastno čistilno napravo na predlagani lokaciji v območju OPC Šentrupert.
V primeru, da se dinamika gradnje krajevne čistilne naprave za preostali del naselja Šentrupert uskladi z dinamiko gradnje OPC, je možno izvesti priključek odpadne kanalizacije objektov OPC tudi na krajevno čistilno napravo s prečkanjem kanalizacije pod potokom Bistrica. Za tako rešitev se bo morala krajevna čistilna naprava pomakniti za 170 m nizvodno.
Vsi objekti OPC morajo biti priključeni na odpadno kanalizacijo. Kolikor se uporablja voda tudi v tehnološkem procesu, mora biti pred priključkom na kanalizacijsko omrežje zgrajena naprava za predčiščenje in kontrolni jašek za zajemanje vzorcev.
Pred izgradnjo čistilne naprave objektov OPC ni dovoljeno priključiti na kanalizacijo.
Meteorna voda s streh, utrjenih površin ter cest se odvaja v ločeni kanalizaciji preko skupnega lovilca olj v potok Bistrica.

Vodovod
Za oskrbo s pitno vodo je potrebno lokalni razvod OPC priključiti na obstoječe vodovodno omrežje AC, 0 100 cm pri Agrostroju. Minimalna zadovoljiva preskrba OPC s pitno vodo je ocenjena na 5 l/sek, ob upoštevanju hidrogeoloških raziskav novega črpališča na južnem pobočju Homa, namenjenega vodooskrbi celotnega naselja Šentrupert.
Vodo za zagotovitev požarne varnosti v OPC, v ocenjenem velikostnem redu 20 l/sek, bo zagotovljena s črpanjem iz potoka Bistrica.
Skromne kapacitete pitne vode ne bodo omogočale lociranje v OPC kakršnihkoli dejavnosti, ki bi imele velike potrebe po tehnološki vodi v procesu proizvodnje, razen če si večji uporabnik preskrbi lasten vir – dovod.

Elektrika
Za oskrbo z električno energijo je predvidena lokalna transformatorska postaja transformacije 20/0,4 KV. Lokacija mora biti dostopna za montažna vozila in obsegati potrebno funkcionalno površino za manipulacijo. TP bo z 20 KV zemeljskim kablom povezana s TP Agrostroj v srednjenivojsko mrežo.

Telefon
Ker so'sedanje kapacitete 100% zasedene, je potrebno v telefonski centrali povečati kapacitete. Projektno je potrebno obdelati tudi navezavo območja do obstoječega telefonskega omrežja.

Zaradi ocenjenih velikih vlaganj v popolno komunalno opremo OP cone, je smiselno v lokacijskem in gradbenem dovoljenju določiti v 1. etapi le tisto minimalno (lokalno še sprejemljivo) infrastrukturno opremo, ki bo že omogočala začetek gradnje posameznih obrtno podjetniških objektov.
Ta reducirana 1. etapa lahko predstavlja izgradnjo dovozne ceste v začetni širini le 4,50 m, izgradnjo le južnega kraka obodne ceste, oboje brez asfaltne prevleke.
Ostali komunalni vodi vključno z lastno čistilno napravo in lokalno trafo postajo morajo biti zgrajeni tako, da je možen priključek za vsako posamezno parcelo.
Vsak investitor ima na svoji parceli dano možnost graditi objekt v večih gradbenih fazah.

Investitorji in izvajalci urejanja območja OPC Šentrupert morajo vsa dela v zvezi z visokovodno zaščito, komunalno in energetsko opremo in gradnjo objektov izvajati tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko opravičljivo ter ne smejo s svojim posegom poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Investitorji so obvezani, da pri gradnji spoštujejo predpisane tehnične rešitve in upoštevajo v ZN podane urbanistične parametre.
Investitorji so dolžni sočasno z izgradnjo posameznih (nizov) objektov izvesti tudi zunanjo ureditev.
Dele parcel, ki ne bodo pozidane v prvi fazi, morajo investitorji vzdrževati v hortikulturno urejenem stanju, ali pa jim morajo določiti tako začasno namembnost, ki ne bo niti funkcionalno niti vizualno motilna za ostalo območje (ozelenitev, zunanje skladiščenje, parkiranje).
Osnovna obveznost investitorjev pri gradnji in proizvodnji na območju urejanja je preprečitev negativnih vplivov na okolje. Zato so dopustne le take dejavnosti, ki jih bo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije ocenil kot sprejemljive.
Koncentracija emisij v zraku ne sme presegati dopustne meje prašne usedline. Vsako preseganje kot tudi izpuščanje drugih nevarnih in neprijetnih plinov v zrak morajo uporabniki, preprečiti s filtrirnimi napravami.
Dovoljena raven hrupa nastalega pri proizvodnem procesu in prometu je maksimalno 50 dB (A) nočno in 70 dB (A) dnevno.
Za zagotovitev požarne varnosti je treba upoštevati požarnovarnostne odmike med objekti in napravami in omogočiti dostope za urgentna vozila. Na celotnem območju mora biti hidrantna mreža.
Tehnološke in sanitarne odpadke je treba zbirati v oddvojenih zabojnikih. Sanitarne odpadke je treba odvažati na sanitarno deponijo. Tehnološke in posebne (nevarne) odpadke pa je treba odvažati organizaciji, pooblaščeni za zbiranje tovrstnih odpadkov, namenjenih za nadaljnjo predelavo ali uničenje.
Za vse posege v prostor, ki so predvideni z ZN, vendar zanje še ni znana tehnologija, je pred izdajo lokacijskega dovoljenja potrebna strokovna preverba s stališča varovanja okolja na osnovi dejanskega programa investitorja.
Investitorji si morajo za vsak tak poseg pridobiti strokovne podlage za izdajo lokacijskega dovoljenja, dopolnjene s strokovno oceno o varovanju talne vode, strokovno oceno o varovanju zraka, strokovno oceno varstva pred prekomernim hrupom in strokovno oceno varstva pred požarom. Poleg tega morajo predložiti spisek količin nevarnih snovi v tehnološkem procesu, spisek nevarnih odpadkov in način uničenja in izjavo o varstvu pred hrupom.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, podjetjem, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu občine Trebnje – Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo, pri Zavodu za urbanistično načrtovanje Trebnje in pri Krajevni skupnosti Šentrupert.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Občinska uprava za inšpekcijske službe – Urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.