Na podlagi drugega in tretjega odstavka 23. člena ter sedmega odstavka 26. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS. št. 1/91-I, 38/92 in 46/93) ter drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Kapitalska ustreznost bank se po tem sklepu izračuna kot koeficient med obsegom jamstvenega kapitala in obsegom celotne tehtane aktive.
2. Ta sklep določa oblike in način izračuna jamstvenega kapitala bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank) ter način izračuna zneska celotne aktive in aktivnih zunajbilančnih postavk, razporejenih in tehtanih po stopnjah tveganosti (v nadaljevanju: celotna tehtana aktiva).

3. Jamstveni kapital banke je sestavljen iz temeljnega in dodatnega kapitala na način, pod pogoji in omejitvami iz tega sklepa ter zmanjšan za naslednje postavke:
1) neposredne in posredne kapitalske naložbe v banke in hranilnice,
2) terjatve in potencialne obveznosti do pravnih oseb, ki so neposredno ali posredno, v popolni oziroma večinski lasti banke in niso prvovrstno zavarovane,
3) terjatve in potencialne obveznosti do pravnih oseb in podjetnikov posameznikov, ki so v lasti delavcev banke, članov upravnega in nadzornega odbora oziroma njihovih družinskih članov in niso prvovrstno zavarovane,
4) terjatve in potencialne obveznosti zavarovane z delnicami drugih bank.
4. Temeljni kapital, ki se vključuje v izračun jamstvenega kapitala, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1) je brezpogojno nevračljiv,
2) v času poslovanja banke je v celoti in takoj na razpolago za pokrivanje rednih ali izrednih obveznosti in izgub banke.
3) v primeru stečaja oziroma likvidacije banke je ta del kapitala v celoti in neomejeno na voljo za poravnavo izgube banke potem, ko so poravnane obveznosti do vseh drugih upnikov banke.
5. Temeljni kapital sestavljajo naslednje postavke:
1) ustanovitveni kapital, pridobljen z vplačanimi navadnimi in nekumulativnimi prednostnimi delnicami.
2) rezerve banke vključno z v rezerve razporejenim tistim delom revalorizacijskih rezerv, ki niso nastale z revalorizacijo osnovnih sredstev in kapitalskih naložb po 1. 1. 1990,
3) nerazporejeni dobiček, ki ni obremenjen s kakršnimikoli bodočimi obveznostmi ali izgubami in je potrjen s strani zbora banke ter izkazan v bilanci uspeha;
pri izkazovanju med letom pa tudi:
4) tekoči dobiček za katerega po zaključnem računu banka predvideva razporeditev v rezerve ali v postavko nerazporejeni dobiček, in sicer v diskontirani vrednosti 50 odstotkov,
5) del revalorizacijskih rezerv, ki niso nastale z revalorizacijo osnovnih sredstev in kapitalskih naložb;
zmanjšan za postavke:
6) nekrita izguba banke,
7) odkupljene lastne navadne in nekumulativne prednostne delnice,
8) terjatve in potencialne obveznosti zavarovane z lastnimi navadnimi in nekumulativnimi prednostnimi delnicami.
9) nematerialne naložbe;
pri izkazovanju med letom pa še za:
10) tekočo izgubo.
6. Dodatni kapital, ki se vključuje v izračun jamstvenega kapitala, sestavljajo:
1) splošne rezervacije za zavarovanje pred neznanimi bodočimi izgubami, največ do 1,25% celotne tehtane tvegane aktive,
2) del ustanovitvenega kapitala in rezerv banke, ki sta nastala z razporeditvijo dela revalorizacijskih rezerv, oblikovanih z revalorizacijo osnovnih sredstev in kapitalskih naložb od 1. 1. 1990 dalje, in sicer v diskontirani vrednosti 50 odstotkov,
3) sredstva pridobljena s hibridnimi instrumenti,
4) sredstva pridobljena z dolžniškimi instrumenti; pri izkazovanju med letom pa še:
5) del revalorizacijskih rezerv, ki so nastale z revalorizacijo osnovnih sredstev in kapitalskih naložb, in sicer v diskontirani vrednosti 50 odstotkov;
zmanjšan za postavke:
6) odkupljene lastne kumulativne prednostne delnice,
7) terjatve in potencialne obveznosti zavarovane z lastnimi kumulativnimi prednostnimi delnicami.
7. Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v dodatni kapital, morajo imeti naslednje značilnosti:
1) so nezavarovani, vplačani in glede poplačila ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni vsem ostalim dolžniškim instrumentom,
2) so razpoložljivi za kritje izgube iz tekočega poslovanja, kakor tudi ob stečaju oziroma likvidaciji.
3) predčasna vnovčitev s strani upnika ni možna,
4) rok dospelosti mora biti daljši od petih let,
5) banka na zahtevo Banke Slovenije zadrži izplačilo obresti ali dividend iz naslova teh instrumentov, če kapitalska ustreznost banke pade pod zakonsko določeno višino in je večja od 70 odstotkov le-te,
6) Banka Slovenije zahteva spremembo teh instrumentov v navadne ali nekumulativne preferenčne delnice po vnaprej znanih pogojih, če kapitalska ustreznost banke ne dosega 70 odstotkov zakonsko določene in če lastniki navadnih delnic ne zagotovijo vplačila dodatnega kapitala.
Vsa zgoraj navedena določila morajo biti vsebovana v pravnem aktu, ki ureja odnose med upnikom oziroma vlagateljem in banko.
8. Dolžniški instrumenti, ki se vključujejo v dodatni kapital, morajo imeti naslednje značilnosti:
1) so nezavarovani, vplačani in glede poplačila ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni čistim dolžniškim instrumentom,
2) so razpoložljivi za kritje izgube banke šele ob stečaju oziroma likvidaciji in niso na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke.
3) predčasna vnovčitev s strani upnika ni možna,
4) rok dospelosti je vnaprej določen in mora biti daljši od petih let.
Sredstva pridobljena z dolžniškimi instrumenti se vključujejo v dodatni kapital največ v višini 50 odstotkov temeljnega kapitala in z 20-odstotnim kumulativnim diskontom za zadnjih pet let, ki preostajajo do njihovega dospetja.
Vsa zgoraj navedena določila morajo biti vsebovana v pravnem aktu, ki ureja odnose med upnikom oziroma vlagateljem in banko.
9. Če znesek dodatnega kapitala iz 6. točke tega sklepa presega znesek temeljnega kapitala, se presežek ne všteva v jamstveni kapital banke.

10. Znesek celotne tehtane aktive bank je seštevek knjigovodskih stanj posameznih skupin bilančnih in zunajbilančnih postavk, zmanjšanih za oblikovane posebne dolgoročne rezervacije za te postavke in tehtanih glede na stopnjo tveganosti.
Merilo za določitev uteži tveganosti terjatev bank je predvsem sektorska struktura terjatev oziroma zavarovanje le-teh.
11. Aktivne bilančne postavke se vključujejo v celotno tehtano aktivo tako, da se razvrstijo v skupine, zmanjšajo za oblikovane posebne dolgoročne rezervacije za te postavke in pomnožijo z utežmi kot sledi:
0%
1) bankovci, kovanci in plemenite kovine,
2) terjatve do Banke Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije,
3) terjatve do Republike Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji ali drugimi jamstvi Republike Slovenije s preostalo dospelostjo do enega leta,
4) terjatve pokrite z bančnimi vlogami; 10%
1) tekoči računi v tujem denarju v tujini,
2) čeki prvovrstnih tujih bank in domačih bank,
3) vezane vloge v tujem denarju na odpoklic,
4) kratkoročne terjatve v tujem denarju na odpoklic do bank v okviru bančne skupine;
20%
1) terjatve do Republike Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji ali drugimi jamstvi Republike Slovenije s preostalo dospelostjo preko enega leta,
2) terjatve do mednarodnih finančnih institucij in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji ali drugimi jamstvi mednarodnih finančnih institucij,
3) terjatve do domačih bank in terjatve zavarovane z jamstvi teh bank,
4) terjatve, do prvovrstnih tujih bank in terjatve zavarovane z jamstvi teh bank;
50%
1) ustrezno zavarovane terjatve z zastavo premoženja dolžnika v državi; 100%
1) terjatve brez pokritja z bančnimi vlogami oziroma brez zavarovanja z ustrezno zastavo premoženja,
2) terjatve do javnega sektorja,
3) naložbe v osnovna sredstva in zaloge materiala,
4) naložbe v vrednostne papirje drugih bank in hranilnic, ki se ne odštevajo od jamstvenega kapitala,
5) vsa ostala bilančna aktiva.
12. Aktivne zunajbilančne postavke se vključujejo v celotno tehtano aktivo tako, da se razvrstijo v skupine, zmanjšajo za oblikovane posebne dolgoročne rezervacije in pomnožijo z ustreznim konverzijskim faktorjem ter nato še z utežmi, kot veljajo za bilančne terjatve iz 11. točke tega sklepa.
Konverzijski faktorji so naslednji:
0%
1) garancije pokrite z garancijami in drugimi jamstvi Republike Slovenije,
2) akreditivi, garancije in druga jamstva pokrita z bančnimi vlogami,
3) neizkoriščeni, brezpogojno preklicni okvirni krediti do enega leta,
4) preklicni akreditivi: 20%
1) kratkoročni nepreklicni dokumentarni akreditivi,
2) potrjeni dokumentarni akreditivi;
50%
1) storitvene garancije,
2) neizkoriščeni, brezpogojno preklicni okvirni krediti preko enega leta;
100%
1) vsa ostala zunajbilančna aktiva.

13. V skladu z določili prvega odstavka 26. člena zakona o bankah in hranilnicah mora banka obseg svojega poslovanja usklajevati tako, da obseg jamstvenega kapitala izračunan v skladu z II. točko tega sklepa dosega najmanj 8 odstotkov zneska celotne aktive in aktivnih zunajbilančnih postavk, razporejenih in tehtanih po stopnjah tveganosti ter zmanjšanih za zneske, ki zmanjšujejo jamstveni kapital iz II. točke tega sklepa.
Znesek celotne tehtane aktive, razvrščene po stopnjah tveganosti iz prvega odstavka te točke, se zmanjšuje za naslednje postavke:
1) neposredne in posredne kapitalske naložbe v banke in hranilnice;
2) terjatve in potencialne obveznosti do pravnih oseb, ki so neposredno ali posredno, v popolni oziroma večinski lasti banke in niso prvovrstno zavarovane,
3) terjatve in potencialne obveznosti do pravnih oseb in podjetnikov posameznikov, ki so v lasti delavcev banke, članov upravnega in nadzornega odbora oziroma njihovih družinskih članov in niso prvovrstno zavarovane,
4) terjatve in potencialne obveznosti zavarovane z delnicami drugih bank,
5) terjatve in potencialne obveznosti zavarovane z lastnimi delnicami,
6) nekrito izgubo,
7) odkupljene lastne delnice,
8) nematerialne naložbe,
9) del revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb, ki se ne vključuje v izračun dodatnega kapitala;
pri izkazovanju med letom še za:
10) tekočo izgubo,
11) del revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb, ki se ne vključuje v izračun dodatnega kapitala.

14. Poročila o izvajanju tega sklepa banke izdelajo po stanju na dan 30. 6. in 31. 12. in jih Banki Slovenije dostavijo v roku petnajstih delovnih dni po roku za predložitev bilance stanja in izkaza uspeha.
Banka Slovenije predpiše navodila in obrazce za pošiljanje poročil.
15. V primeru posebne zahteve Banke Slovenije izdela banka poročila tudi po stanju na dan, ki ni predpisan v 14. točki tega sklepa in v roku, ki ga določi Banka Slovenije.
16. Prva poročila iz 14. točke tega sklepa izdelajo banke po stanju na dan 31. 12. 1993.
17. Določila tega sklepa smiselno veljajo tudi za hranilnice iz 63. člena zakona o bankah in hranilnicah.
18. Z dnem začetka uporabe tega sklepa prenehata veljati sklep o načinu izvajanja določb 26. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 26/91-I) in sklep o podrobnejši opredelitvi oblik in obsega jamstvenega kapitala banke (Uradni list RS, št. 27/91-I).
19. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od vključno 31. 12. 1993, razen določila iz 3. točke pod 2) in 3) in iz 13. točke pod 2) in 3) tega sklepa, ki se uporablja od vključno 31. 12. 1994.