Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93) in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke) razvrstijo aktivne bilančne in zunajbilančne postavke v skupine glede na njihovo kvaliteto.
2. Vse aktivne bilančne in zunajbilančne postavke, ki predstavljajo problematične terjatve, to je terjatve do dolžnikov, ki so razvrščeni v skupine C, D in E, bankovci in kovanci, gradbeni objekti in oprema namenjeni poslovni dejavnosti banke ter neposlovna aktiva se praviloma štejejo kot nedonosna aktiva.
3. Kreditno tveganje po tem sklepu pomeni tveganje, da dolžnik delno ali v celoti ne plača svoje obveznosti do banke.
Tvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu vsa zapadla in nezapadla kratkoročna in dolgoročna posojila, naložbe v vrednostne papirje, eskontirane menice, obračunane obresti, nadomestila in provizije ter terjatve za plačane garancije, avale in druge oblike jamstva, trajne udeležbe, vloge pri domačih in tujih bankah in ostale terjatve, ki jih je možno razporediti na posameznega dolžnika.
Tvegane zunajbilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu izdane garancije, avale, nekrite akreditive, prevzete nepreklicne obveznosti za kreditiranje in odobrene neizkoriščene limite iz okvirnih kreditov in druge oblike jamstva, na osnovi katerih lahko nastane obveznost plačila s strani banke.
Netvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu praviloma bankovce in kovance, gradbene objekte in opremo namenjeno poslovni dejavnosti banke.
Terjatve do Banke Slovenije in terjatve do Republike Slovenije, vladnih agencij in skladov, katerih plačilo je zagotovljeno iz proračuna Republike Slovenije in so pod nadzorom Ministrstva za finance se po tem sklepu štejejo kot netvegane, banke pa jih razvrstijo v skupino A.

4. Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je bilančnih in zunajbilančnih postavk aktive (v nadaljnjem besedilu: terjatev). Razvrstitev terjatev se opravi po posameznih dolžnikih. Terjatve se razvrstijo v skupine od A do E s tem, da se hkrati upoštevajo objektivna in subjektivna merila razvrščanja.
Dolžnike – povezane osebe banke razvrstijo v skladu z navodili za izvedbo sklepa.
5. Razvrstitev v skladu z objektivnimi merili pomeni razvrstitev glede na časovna razdobja oziroma zamude, v katerih dolžnik poravnava svoje obveznosti.
1) v skupino A se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki plačujejo svoje obveznosti v roku zapadlosti ali izjemoma z zamudo do 30 dni;
2) v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo svoje obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni;
3) v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo svoje obveznosti z zamudo od 31 do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180;
4) v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo svoje obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 365 dni;
5) v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov, ki preko 365 dni ne plačujejo svojih obveznosti.
Plačilo obveznosti dolžnika pomeni plačilo vseh obveznosti dolžnika do banke v pogodbeno dogovorjenih rokih zapadlosti, ne da bi banka za ta namen posredno ali neposredno vzpostavila novo terjatev ali potencialno obveznost do dolžnika.
Pri obnovitvah, podaljševanju in vzpostavitvi novih terjatev ali jamstev se smiselno upoštevajo tudi določila 15. točke tega sklepa v primeru dolžnikov, razvrščenih v
A in B skupino ter določila 11. točke glede restrukturiranja nedonosnih terjatev za terjatve iz skupin C, D in E.
6. Z odložitvijo roka oziroma z zamudo plačila obveznosti do banke po tem sklepu niso mišljene odložitve, ki izhajajo iz refinanciranja oziroma reprogramiranja kreditov iz naslova sporazumov, sklenjenih z vladnimi agencijami držav upnic in tujimi komercialnimi bankami.
7. Razvrstitev v skladu s subjektivnimi merili pomeni razvrstitev glede na oceno finančnega položaja posameznega dolžnika, zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga v prihodnosti in ustreznosti zavarovanja terjatev.
Za to je potrebna ocena:
a) karakterja posojilojemalca, to je statusnih, ekonomskih, finančnih in osebnostnih značilnosti,
b) zmožnosti zadolževanja oziroma kreditne sposobnosti,
c) kapitalske in/ali premoženjske moči vključno z njegovo možnostjo ustvarjanja bodočega denarnega toka za odplačilo dolga,
d) zavarovanja dolga,
e) splošnih pogojev poslovanja in perspektive podjetja in panoge oziroma sektorja in
f) kvalitete vodstva.
1) V skupino A se razvrstijo:
– terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije;
– terjatve do dolžnikov, za katere banka ne pričakuje težav s plačevanjem obveznosti;
– in terjatve, ki so zavarovane s prvovrstnimi in ustreznimi zavarovanji iz 9. in 10. točke tega sklepa.
2) v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere banka ocenjuje, da bodo njihovi denarni prilivi še zadostovali za redno poravnavanje zapadlih obveznosti toda njihovo finančno stanje je trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo;
– za katere odločitev o dajanju kredita ni bila sprejeta na podlagi projekcij denarnih tokov oziroma uporaba in učinek kredita nista povsem jasna.
3) v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– ki imajo očitno premalo kapitala;
– z nezadostnim obratnim kapitalom;
– za katere je bilo izvršeno plačilo iz naslova izdanih garancij, avalov ali drugih oblik jamstev;
– od katerih banka ne prejema tekočih zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo terjatev.
4) v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– ki so nelikvidni in nesolventni;
– za katere se ocenjuje, da obstoječi viri odplačil ne zadoščajo za poravnavo njihovih dolgov v celoti;
– ki so v sanaciji;
– za katere je bila pri pristojnem sodišču vložena prijava za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja;
– ki so sicer v stečaju, vendar banka utemeljeno pričakuje delno pokritje terjatev;
– s sporno pravno podlago;
5) v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– v stečaju ali likvidaciji;
– ki so nesolventni, z nezadostnim obratnim kapitalom in denarnimi prilivi, pri tem pa terjatev ni zavarovana.
8. V postopku razvrščanja banka uporabi kombinacijo objektivnih in subjektivnih meril s prevladujočim vplivom enih ali drugih. Zlasti za majhne dolžnike in prebivalstvo se v večji meri uporabljajo objektivna merila.
Terjatve do drugih bank se razvrstijo predvsem na podlagi objektivnih kriterijev.
V primerih, ko prevlada vpliv subjektivnih meril, banka zagotovi ustrezno dokumentiranost za utemeljitev.
9. Prvovrstna zavarovanja terjatev po tem sklepu so:
a) bančna, vloga, za katero obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za poplačilo terjatve,
b) vrednostni papirji Republike Slovenije in Banke Slovenije,
c) nepreklicna jamstva banke s sedežem v Republiki Sloveniji ali prvovrstne tuje banke,
d) nepreklicna jamstva Družbe za zavarovanje in financiranje izvoza,
e) nepreklicna jamstva Republike Slovenije, Terjatve z zavarovanji naštetimi od a) do e) prvega odstavka te točke se razvrščajo v skupino A do aktiviranja zavarovanja, vendar največ 30 dni po roku za plačilo terjatve.
10. Ustreznost zavarovanja terjatev z zastavo premoženja dolžnika pomeni izpolnjevanje naslednjih pogojev:
a) premoženje je brez stvarnih in pravnih bremen,
b) banka ima prvenstvo, v vrstnem redu izplačila,
c) ni nobenih objektivnih in subjektivnih ovir za prodajo premoženja dolžnika zaradi poplačila njegovih obveznosti,
d) objektivno ocenjena vrednost premoženja za najmanj 40% presega znesek obveznosti dolžnika, in sicer tudi v primeru pospešene prodaje in ob odbitku stroškov, povezanih s prodajo,
e) prodajo premoženja je možno opraviti v roku, ki ne ogroža likvidnosti banke, najkasneje pa v roku enega leta po pridobitvi premoženja na podlagi vnovčitve neplačanih terjatev.
Terjatve zavarovane z zavarovanji, ki ustrezajo pogojem navedenim v 10. točki tega sklepa se razvrstijo v skupino A le, če izpolnjujejo vse navedene pogoje v celoti.

11. Z restrukturiranjem nedonosnih terjatev so mišljene naslednje aktivnosti, ki jih opravi banka v razmerju do dolžnikov, ki so razvrščeni v skupino C, D ali E:
1) podaljšanje roka vračila glavnice in/ali obresti,
2) znižanje obrestne mere,
3) znižanje višine dolga (glavnice in/ali zapadlih obresti),
4) prevzem druge aktive za delno ali celotno poplačilo dolga.
V procesu restrukturiranja nedonosnih terjatev banka uporablja eno ali več naštetih aktivnosti.
Temeljno načelo glede računovodskih postopkov povezanih z restrukturiranjem nedonosnih terjatev je takojšnje izkazovanje izgub in potencialnih izgub ter izkazovanje prihodkov šele ob njihovi dejanski realizaciji.
Banka Slovenije izda posebna navodila za izvajanje te točke.
12. Pri vrednotenju naložb banka upošteva predpisana načela vrednotenja.

13. Potencialne izgube banke se na podlagi razvrstitve bilančnih in zunajbilančnih postavk v skupine iz tega sklepa izračunavajo praviloma v višini:
– 10 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino B,
– 25 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino C,
– 50 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino D in
– 100 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino E.
Pri izračunu potencialnih izgub lahko banke za skupine B, C in D uporabljajo tudi višje ali nižje odstotke od tistih, ki so navedeni v prvem odstavku te točke.
Uporabljeni odstotki pri vsaki posamezni terjatvi pomenijo najverjetnejši odstotek izgube terjatev.
– Možni odstotki za izračun potencialnih izgub za terjatve v skupinah B, C in D so naslednji:
– v skupini B od 5 do 15 odstotkov,
– v skupini C od 15 do 40 odstotkov,
– v skupini D od 40 do 90 odstotkov.

14. Terjatve razvrščene v skupino A in B se po tem sklepu štejejo kot donosne, terjatve razvrščene v skupino C, D in E pa kot nedonosne terjatve.
15. Banka lahko vključi v izkaz uspeha samo plačane prihodke. Kot plačilo se šteje pritok na račun ali v blagajno banke.
Izjemoma lahko banka vključuje v izkaz uspeha obračunane in neplačane prihodke od donosnih terjatev oziroma terjatev do komitentov razvrščenih v skupino A ali B vendar le v primeru, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
1) dolžnik je solventen in ni prezadolžen,
2) projekcija, denarnih pritokov in odtokov dolžnika nedvomno omogoča poravnavanje obveznosti do banke v pogodbeno določenem roku ali tržna vrednost zavarovanja za poravnavo obračunanih prihodkov ustrezno presega njihov znesek,
3) dolžnik tekoče poravnava svoje obveznosti. Če niso izpolnjeni navedeni pogoji, se prihodki iz prvega odstavka te točke obravnavajo enako kot prihodki od nedonosnih terjatev.
16. Banka rte sme v izkaz uspeha vključevati prihodkov, ki jih obračunava na nedonosne terjatve.
Prihodki, ki so v skladu s prvim odstavkom te točke le obračunani in niso vključeni v bilanco uspeha banke, so po tem sklepu izključeni prihodki.
Zneske izključenih prihodkov vodi banka v aktivi bilance stanja kot terjatev do dolžnika, v pasivi bilance stanja pa na posebnem računu izključenih prihodkov.
17. Če banka med letom prerazporedi dolžnika oziroma terjatev iz skupine A ali B v skupino C, D ali E, stornira v bilanci uspeha celoletne prihodke, ki so bili že vključeni v bilanco uspeha kot obračunani in neplačani v skladu s 15. točko tega sklepa.
V nasprotnem primeru ravna v skladu s 15. točko tega sklepa.

18. Banka zagotavlja informacije in dokumentacijo o dolžnikih najmanj v obsegu, ki je predpisan s posebnimi navodili Banke Slovenije glede minimalnega obsega dokumentacije v kreditnih mapah.

19. Ustrezni organi banke morajo zagotoviti, da vodstvo banke razvije in sprejme ustrezne interne postopke za izvajanje določil sklepa in navodil še posebej, da v banki razvijejo notranjo kontrolo in sistem poročanja, ki bo zagotovil predpisano uporabo meril razvrščanja in ostalih določil sklepa,
2) da razvijejo sistem za stalno in tekoče spremljanje kreditnih tveganj in
3) da je izvajanje sklepa podprto z ustreznimi računovodskimi postopki.
20. Na koncu obračunskega leta banke razvrstijo vse tvegane bilančne in zunajbilančne terjatve do vseh dolžnikov ž upoštevanjem objektivnih in subjektivnih meril.
Polletno banke razvrstijo z upoštevanjem objektivnih in subjektivnih meril terjatve do tistih dolžnikov, katerih celotna obveznost presega 1. odstotek jamstvenega kapitala banke, za razvrstitev ostalih dolžnikov se uporabijo objektivna merila.
Trimesečno banke razvrstijo z upoštevanjem objektivnih in subjektivnih meril terjatve do tistih dolžnikov, katerih celotna obveznost presega 5 odstotkov jamstvenega kapitala, za razvrstitev ostalih dolžnikov se uporabijo objektivna merila.
Mesečno banke pregledajo največje dolžnike.
21. Banka Slovenije predpiše podrobnejša navodila za izvajanje določil tega sklepa.
22. O izvajanju tega sklepa poročajo banke Banki Slovenije trimesečno v obliki in na način, ki je predpisan z. navodilom.
23. Poročila iz 22. točke tega sklepa izdelajo banke po stanju na zadnji dan trimesečja in jih Banki Slovenije dostavijo v tridesetih dneh po poteku trimesečja oziroma v petnajstih delovnih dneh po roku za predložitev bilance stanja in izkaza uspeha.
Prva poročila po tem sklepu izdelajo banke po stanju na dan 31. 12. 1993.
24. V primeru posebne zahteve Banke Slovenije izdela banka poročilo tudi po stanju na dan, ki ni predpisan v 23. točki in v roku, ki ga določi Banka Slovenije.
25. Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za hranilnice iz 63. člena zakona o bankah in hranilnicah.
26. Z dnem začetka uporabe tega sklepa preneha veljavnost sklepa o razvrstitvi rizičnih aktivnih bilančnih in ustreznih izvenbilančnih postavk banke (Uradni list RS, št. 27/91-I).
27. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od vključno 31. 12. 1993.