Na podlagi 12. člena Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe izdaja minister za zdravstvo

Zdravnik – mrliški preglednik mora pri vsakem pregledu dobiti podatke o bolezni in zdravljenju, pregledati zdravstveno dokumentacijo in zdravila, ki jih je umrli jemal, oblačila in golo truplo, dokumente in druge predmete pri truplu, da ugotovi okoliščine, ki bi mogle vplivati na nastop smrti. Posebno pozornost posveča sumljivim okoliščinam, možnim prikrivanjem samomora, nezgode ali umora ter nalezljive bolezni.

Dolžnosti zdravnika – mrliškega preglednika (v nadaljnjem besedilu: preglednika):
1. oživljanje pri navidezni smrti,
2. ugotovitev časa in nastopa smrti,
3. ugotovitev vzroka in načina smrti,
4. obveščanje upravnih organov v primerih sumljivih in nasilnih smrti.
5. izstavitev z zakonom predpisane dokumentacije v skladu s pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe.

Spremembe (znaki) po nastopu smrti, neposredno po prenehanju življenja so:
1. zastoj delovanja srca (utrip velike vratne arterije pri starejših od enega leta ni več zaznaven, oziroma utrip arterije brahialis pri mlajših od 1. leta; srčnih utripov ne slišimo s pripomočki, EKG aktivnosti ni – na EKG monitorju je ravna črta).
2. zastoj (prenehanje) dihanja: prsni koš in trebušna stena sta povsem negibna; ni slišati ali zaznati izhajanja zraka iz prsnega koša,
3. prekinitev živčne vzdražnosti: punčici sta na svetlobo neobčutljivi, veke se ob dotiku veznice ne zganejo, test za globoko bolečino je neizziven.
Pri navidezni smrti so te funkcije še popravljive (reverzibilne).
Zato navedeni znaki niso zadosten dokaz za nastop smrti.
Pri nezanesljivih znakih smrti je obvezno začeti z oživljanjem skladno s sodobnimi strokovnimi merili in zahtevami.

Mrliške spremembe so:
1. mrliška ohladitev: truplo se začne ohlajati takoj po smrti približno eno stopinjo C na uro, dokler se temperatura telesa ne izenači s temperaturo okolice. Hitrost ohlajevanja trupla je v mnogočem odvisna od gradnje in prehranjenosti trupla, oblačil in temperature okolice,
2. mrliška okorelost: neposredno po nastopu smrti popusti napetost mišičja, zato je truplo ohlapno. Tri do štiri ure po smrti postopno nastopi mrliška okorelost, praviloma najprej v žvekalnem mišičju, kar otežuje pregibanje spodnje čeljusti. Postopno okorijo vse mišice. Pri pregledu trupla se ugotavlja okorelost mišičja vratu, spodnje čeljusti in udov. Mrliška okorelost postopno popušča, ko se začnejo na truplu gnilobni procesi.
3. mrliške lise: na najnižjih delih trupla se že v prvih dveh urah po nastopu smrti pokažejo mrliške lise po koži kot posledica zastoja krvi po zakonu težnosti na mestih odvisno od lege trupla (hrbtna, bočna, trebušna idr.). Lise so nezlite ali zlite, sivo modre, sivovijoličaste, rožnate. Lise so iztisnjene iz mest, kjer truplo leži na podlagi. Tu je koža iste barve kot na mestih, kjer mrliških lis ni,
4. gnitje: se kaže v sivo umazano zelenkasti barvi kože, pa tudi v spremembi mrliških lis, ki se spremenijo v umazano rdeče. Na koži se postopno pojavijo gnilobni mehurji, ki vsebujejo tekočo, po večini rožnato tekočino. Truplo postopoma gnilobno nabrekne. Hitrost gnitja je odvisna od predhodne bolezni in od temperature v okolici. Procesi gnitja pri zmrzlih truplih se prično po odtalitvi.
Znaki smrti pod 1 in 3 še pokažejo v prvih urah po nastopu smrti in jih lahko pri mrliškem pregledu zamenjamo s pojavi, ki se izjemoma razvijejo že za življenja, zato je gnitje nedvomen, druge mrliške spremembe, pa verjetni dokaz smrti.

Pri navidezni smrti so znaki življenja tako neznatni, da se lahko spregledajo pri. še tako skrbnem pregledu.
Na možnost navidezne smrti je treba misliti pri vsakem pregledu osebe, ki ne kaže razvitih znakov smrti, predvsem mrliških lis. Posebno pozornost mora preglednik nameniti novorojencem, nenadno umrlim, obešencem in utopljencem ter zadušencem nasploh, zadetim po streli ali z električnim tokom, zastrupljencem, podhlajenim in osebam, umrlim po katastrofah, kadar na truplih niso jasno izražene mrliške spremembe.

Kadar preglednik ugotovi navidezno smrt, mora začeti z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca, skladno z načeli sodobnega oživljanja in če je to uspešno, poskrbeti za nadaljnje zdravljenje osebe.

Po nedvomni ugotovitvi, da je nastopila smrt, preglednik ugotavlja vzrok smrti, predvsem ali gre za naravno ali nasilno smrt. Če ugotovi slednje, preneha s pregledom, zagotovi, da ostane mesto in truplo nespremenjeno in o svojih ugotovitvah takoj obvesti organe pregona.
V primeru navidezne smrti preglednik upošteva točko 5 teh navodil, vendar mora paziti, da okolica oziroma morebitni sledovi ostanejo nespremenjeni.
Za nasilno smrt po Pravilniku o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe šteje vsaka smrt, ki je v zvezi ali posledica naklepnega ali nenaklepnega dejanja ali nezgode brez tuje ali lastne krivde in ne glede na čas, ki je pretekel od dogodka do smrti.
Če je smrt nastopila zaradi prekomernega zaužitja alkohola, preglednik ravna enako kot pri drugih zastrupitvah. Vsak primer, ki je sumljiv za nalezljivo bolezen je potrebno prijaviti pristojnemu območnemu zavodu za zdravstveno varstvo in pristojni sanitarni inšpekciji.

Sum nenaravne ali nasilne smrti je upravičen:
1. kadar povsem zdrava oseba iznenada ali po kratki bolezni umre.
2. kadar so na truplu poškodbene spremembe (odrgnine, podplutbe, rane, vbodni sledovi, ožganine, opekline, prelomi na kosteh in drugo); če je v ustih tuja vsebina, ožganine ali obloge na ustnicah, na jeziku ali na ustni sluznici; če so vidni sumljivi odtiski na vratu; če se izliva iz ušes, nosu, ust ali spolovila pena ali krvavkasta tekočina.
3. kadar so mrliške lise nenavadno obarvane (živordeče, temno modre, rjavkaste, zelenkaste idr.),
4. kadar je smrt nastopila po sumljivih pojavih bruhanja, krčev, dušenja, driske ali omedlevice, po zaužiti pijači ali zdravilu, kopeli in drugo,
5. kadar je bilo truplo najdeno v nenavadnem kraju in položaju in ni očividcev o nastopu smrti; ob najdbi trupel pogrešanih neznanih oseb ali celo posameznih delov trupel,
6. pri prikritih porodih z mrtvim plodom in po splavih,
7. kadar je nastopila smrt med zdravljenjem in po njem in ga je izvajala strokovno neusposobljena oseba,
8. pri sumljivih zunanjih okoliščinah, tudi če na truplu ni sumljivih sledov,
9. če krožijo govorice, da je smrt v zvezi oziroma posledica kaznivih dejanj.

Sum nalezljive bolezni je upravičen:
1. če je bolezen potekala z vročino, driskami, izpuščaji, bruhanjem, dušenjem ali krči in flakcidnimi paralizami,
2. kadar hkrati ali zapored v istem kraju zboli več oseb z enakimi ali podobnimi bolezenskimi znaki, oziroma je znano, da gre za endemsko območje nalezljivih bolezni,
3. kadar se bolezen pojavi po neposrednem stiku ali delu z živalmi.

Pri mrliškem pregledu mora preglednik, potem ko je izključil navidezno smrt, ravnati po naslednjih navodilih:
1. truplo pregleda golo in po vsej telesni površini,
2. ugotovi mrliške spremembe,
3. mrliško ohladitev ugotavlja s polaganjem hrbtišča roke na različne dele trupla, z merjenjem temperature telesnega jedra,
4. mrliško okorelost preverja s pregibanjem spodnje čeljustnice in udov v sklepih,
5. truplo je treba obrniti postrani iz prvotne lege in pregledati vso nižjo plat trupla, ugotoviti razvitost, barvo in iztisljivost mrliških lis,
6. gnilobne spremembe: se kažejo v spremembah barve kože, gnilobnih mehurjih, odstopanju povrhnjice idr.,
7. pregledati mora vse telesne odprtine če vsebujejo tujo vsebino, krvavi ali gnojni izcedek. Pregledati mora vse poraščene dele trupla, da se izključijo morebitne poškodbe. Z otipavanjem glave, reber in z gibanjem udov se izključijo prelomi na kosteh. Zlom tilnika je izkazan le takrat, ko preglednik ugotovi pri obračanju glave, značilno škrtanje, nikakor pa ne zadošča samo obračanje brez odpora.

Če preglednik opazi kakršenkoli življenjski znak, začne takoj z oživljanjem in ga nadaljuje do zanesljivih znakov smrti (mrliške lise, ohlajenost, okorelost trupla).
Ne da bi ugotavljal znake življenja preglednik začne z oživljanjem pri:
1. utopljencih, ki so jih ravnokar potegnili iz vode, ali pa so utonili manj kot 40 minut pred tem,
2. pri poškodovanih z električnim tokom, ki so se ponesrečili neposredno pred pregledom,
3. pri obešencih ali pri drugače zadušenih, zastrupljenih s plini, če je zadušitev ali. zastrupitev nastopila neposredno pred pregledom.

Pregled nedonošenih in nezrelih plodov: Za nedonošeni plod šteje plod (praematurus), ki je manjši od 48 cm in lažji od 2500 g (praematurus): za nezrel plod (immaturus), pa plod krajši od 35 cm in lažji od 1500 g. V slednjih primerih se prijavlja kot splav, ne kot prezgodnji porod. Za te primere se ne izdaja prijava smrti in zdravniško poročilo o vzroku smrti.

Pregled neznanih trupel:
Opravlja ustrezna komisija, v kateri sodeluje zdravnik kot izvedenec, ki s svojim strokovnim znanjem pomaga pri identifikaciji (razpoznavi).

1. ko preglednik ugotovi nastop smrti, izključi sum navidezne smrti ter izda zdravniško poročilo o vzroku smrti,
2. pri naravni smrti iz neznanega vzroka in pri sumu nalezljive bolezni odredi sanitarno obdukcijo pod pogoji, ki jih določa 18. člen Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe.
3. obvešča organe pregona o vseh nenaravnih smrti in smrtih v. sumljivih okoliščinah.
4. odredi sanitarno obdukcijo pri smrtih v sumljivih okoliščinah in nenaravnih smrtih, če je vzrok neznan, preiskovalni organi pa niso odredili sodne obdukcije.
5. izda zdravstveno dokumentacijo za plodove, ki so dopolnili 28 tednov nosečnosti in so dolgi 35 cm in težki 1000 g,
6. zabeleži v knjigo mrliških pregledov ter izda zapisnik o mrliškem pregledu, ki mora vsebovati: osebne podatke umrlega, kraj in čas smrti, priimek in ime osebe, ki je dala podatke o zdravljenju in bolezni umrlega, čas obvestila za mrliški pregled, kraj in čas mrliškega pregleda: vse ugotovitve na truplu, opis morebitnih poškodb, oblačil in posebnih znakov pri neznanih truplih. Zapiše kje in kako je odvzel telesne tekočine za preiskavo na alkohol ali druge snovi, zabeleži zdravila, s katerimi se je umrli zdravil, pregleda ter arhivira vso zdravstveno dokumentacijo.

Sanitarna obdukcija se lahko opravi na zahtevo lečečega zdravnika, ki je umrlega zdravil doma ali v zdravstveni organizaciji in tudi če obstaja strokovni ali znanstveni interes.
Obdukcija se praviloma opravi na Institutu za patologijo in Institutu za sodno medicino Medicinske fakultete, v patomorfoloških enotah bolnišnic, izjemoma pa tudi v prostorih na pokopališčih, ki so prirejeni v te namene.

Ponovni ali kontrolni mrliški pregled je komisijski pregled trupla, kjer obvezno sodeluje pooblaščeni zdravnik pred sežigom trupla. Pri ponovnem mrliškem pregledu se preveri istovetnost trupla, predhodno izdana zdravstvena dokumentacija, dokumentacija o mrliškem pregledu ter dokumentacija za sežig.
Ponovni mrliški pregled se opravi pred upepelitvijo (razen za že obducirana trupla), pred prevozom preko državne meje, pri prevzemu trupla iz inozemstva in v vseh nejasnih okoliščinah in primerih.

Vsa dokumentacija o mrliškem pregledu mora biti vestno in čitljivo izpolnjena – če ni natipkana, pa s tiskanimi, ročno zapisanimi črkami.

Z dnem uveljavitve teh strokovnih navodil prenehajo veljati strokovna navodila za opravljanje mrliškega pregleda (Uradni list LRS, št. 11/48).

Ta strokovna navodila začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.