Na podlagi 21. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in Uradni list Republike Slovenije, št. 26/92) in prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za naravno znamenitost se razglašajo naslednje živalske vrste, katerih obstoj je ogrožen zaradi redkosti, sprememb v okolju, naravnega zmanjševanja njihovih populacij ali zaradi vpliva človeka (v nadaljevanju: zavarovane živalske vrste):
Kopenska in sladkovodna favna:
mehkužci (Mollusca)
veliki vrtni polž (Helix pomatia)
vrsta polža Helix cineta
vrsta polža Cryptomphalus aspersus
školjke (Bivalvia), vse sladkovodne vrste
 
pijavke (Hirudinea)
medicinska pijavka (Hirudo medicinalis)
deseteronožni raki (Crustacea: Decapoda)
potočni rak (Astacus astacus)
navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
primorski koščak (Austropotamobius pallipes)
 
pajki (Araneae)
vodni pajek (Argyroneta aquatica)
vrsta pajka Eresus niger
vrsta pajka Dolomedes plantarius
 
žuželke (Insecta)
kačji pastirji (red Odonata), vse vrste
vrsta kobilice Saga pedo
navadni paličnjak (Bacillus rossii)
čebele in čmrlji (družina Apidae), vse prostoživeče vrste
mravlje rodu Formica sp., vse vrste
metuljčnica (Libelloides macaronius)
orjaški krešič (Carabus gigas)
planinski kozliček (Rosalia alpina)
kovač (Ergatesfaber)
strojar (Prionus coriarius)
vrsta hrošča kozlička Aegosoma scabricorne
nosorožec (Oryctes nasicornis)
rogač (Lucanus cervus)
eremit ali puščavnik (Osmoderma eremita)
gorski apolon (Parnassius apollo)
veliki nočni pavlinček (Saturnia pyri)
kraški pavlinček (Perisomena caecigena)
vrsta pedica Erannis ankeraria
vrsta prelca Dryimonia vittata
 
obloustke (Cyclostomata)
piškurji (družina Petromyzontidae), vse vrste
 
ribe (Pisces)
kečiga (Acipenser ruthenus)
primorska podust (Chondrostoma genei)
velika senčica (Umbra krameri)
solinarka (Cyprinodon fasciatus)
potočni glavoč (Padogobius martensi)
zet (Gasterosteus aculeatus)
smrkavica (Blennius fluviatilis)
črnooka (Abramis sapa)
divji krap (Cyprìnus carpio)
pezdirk (Rhodeus sericeus amarus)
blistavec (Leuciscus souffia agassizi)
zvezdogled (Gobio uranoseopus uranoseopus)
beloplavuti globoček (Gobio albipinnatus vladykovi)
belica (Leucaspius delineatus de nineatus)
sabljarka (Pelecus cultratus)
kosalj (Abramis ballerus)
mazenica (Rutilus rubilio aula)
pisanka (Alburnoides bipunetatus bipunetatus)
primorski blistavec (Leuciscus souffia muticellus)
primorska belica (Alburnus alburnus alborella)
pegunca (Chalcalburnus chalcoides mentho)
smrkež (Gymnocephalus schraetzer)
okun (Gymnocephalus cernnus)
grbasti okun (Gymnocephalus baloni)
čep (Zingel zingel)
upiravec (Zingel streber)
činklja (Misgurnus fossilis)
kapelj (Cottus gobio)
nežica (Cobitis taenia taenia)
velika nežica (Cobitis elongata elongata)
zlata nežica (Cobitis aurata)
babica (Noemacheilus barbatulus barbatulus)
 
dvoživke (Amphibia)
močeril (Proteus anguinus)
pupki rodu Triturus, vse vrste
planinski močerad (Salamandra atra)
nižinski urh (Bombina bombina)
hribski urh (Bombina variegata)
navadna česnovka (Pelobates fuscus)
navadna krastača (Bufo bufo)
zelena krastača (Bufo viridis)
zelena rega (Hyla arborea)
debeloglavka (Rana ridibunda)
pisana žaba (Rana lessonae)
zelena žaba (Rana x esculenta)
barska žaba (Rana arvalis)
sekulja (Rana temporaria)
rosnica (Rana dalmatina)
laška žaba (Rana latastei)
 
plazilci (Replilia)
močvirska sklednica (Emys orbicularis)
kuščarice (družina Lacertidae), vse vrste
slepec (Anguis fragilis)
navadni gož (Elaphe longissima)
progasti gož (Elaphe quatuoriienata)
črnica (Coluber viridiflavus carbonarius)
belica (Coluber gemonensis)
kobranka (Natrix tessellata)
belouška (Natrix natrix)
smokulja (Coronella austriaca)
mačjeoka kača (Telescopus fallax)
južnoevropska zrva (Malpolon monspessulanus)
rilčasti gad (Vipera aspis)
navadni gad (Vipera berus)
modras (Vipera ammodytes)
 
ptiči (Aves)
slapniki (družina Gaviidae), vse vrste
ponirki (družina Podicipedidae), vse vrste
kormorani (družina Phalacrocoracidae), vse vrste
pelikani (družina Pelecanidae), vse.vrste štorklje (družina Ciconiidae), obe vrsti
čaplje (družina Ardeidae), vse vrste
ibisi (družina Threskiornithidae), vse vrste
gosi in labodi (poddružina Anserinae), vse vrste
race (poddružina Anatinae), vse vrste, razen race mlakarice (Anas platyrhynchos)
ujede (red Falconiformes), vse vrste
gozdne kure (poddružina Tetraoninae), vse vrste
kotorna (Alectoris graeca)
prepelica (Coturnix coturnix)
mokoži (družina Rallidae), vse vrste
deževniki (družina Charadriidae), vse vrste
sloke, kljunači (družina Scolopacidae), vse vrste
prlivka (Burhinus oedicnemus)
galebi (družina Laridae), vse vrste
čigre (družina Sternidae), vse vrste
golobi in grlice (družina Columbidae), vse vrste
kukavica (Cuculus canorus)
sove (družina Strigidae), vse vrste
ležetrudnik ali podhujka (Caprtmulgus europaeus)
hudourniki (družina Apodidae), vse vrste
zlatovranka (Coracias garrulus)
vodomec (Alcedo atthis)
čebelar (Merops apiaster).
smrdokavra (Upupa epops)
žolne, detli in vijeglavka (družina Picidae), vse vrste
pevci (red Passeriformes), vse vrste, razen šoje (Garullus glandarius), srake (Pica pica) in sive vrane (Corvus, cornix)
 
sesalci (Mammalia)
rovke (družina Soricidae), vse vrste
beloprsi jež (Erinaceus concolor)
rjavoprsi jež (Erinaceus europaeus)
navadni krt (Talpa europaea)
netopirji (red Chiroptera), vse vrste
planinski zajec (Lepus timidus)
veverica (Sciurus vulgaris)
podlesek (Muscardinus avellanarius)
drevesni polh (Dryomis nitedula)
hrček (Cricetus ericetus)
volk (Canis lupus)
dihur (Mustela putorius)
mala podlasica (Mustela nivalis)
velika podlasica (Mustela erminea)
vidra (Lutra lutra)
rjavi medved (Ursus aretos)
navadni ris (Lynx lynx)
divja mačka (Felis silvestris)
 
Morska favna
spužve (deblo Porifera), vse vrste
vrtinčarji (razred Turbellaria), vse vrste
nitkarji (poddeblo Nemertina), vse vrste
 
ožigalkarji (Cnidaria)
valjasta veternica (Cerianthus membranaceus)
kamena korala (Cladocora caespitosa)
koralnjaki rodu Parazoanthus sp., vse vrste
koralnjaki rodu Epizoanthus sp., vse vrste
koralnjaki rodu Alcyonium sp., vse vrste
koralnjaki rodu Eunicella sp., vse vrste
 
mehkužci (Mollusca)
vrsta polža Astrea rugosa
vrsta polža Mitra zonata
vrsta polža Cassidaria echinophora
polži zaškrgarji (red Opisthobranchia), vse vrste
leščur (Pinna nobilis)
morski datelj (Lithophaga lithophaga)
vrsta školjke Lima lima
vrsta školjke Lima inflata
 
mnogoščetinci (Polychaeta)
Spalanzanijev cevkar (Spirographis Spallanzani)
cevkar serpula (Serpula vermicularis)
vrsta mnogoščetinca Eunice aphroditois
 
sipunkulidi (poddeblo Sipunculida), vse vrste
 
zvezdaši (poddeblo Echiurida), vse vrste
 
raki (Crustacea)
jastog (Astacus gammarus)
vrste rakov
Dromia vulgaris
Upogebia litoralis
Pilumnus hirtellus
Pachygrapsus marmoratus
Maia squinado
Maia verrucosa
Inachus dorsettensis
Macropodia longirostris
Macropodia rostrata
Pinnotheres pinnotheres
Eryphia spinifrons
raki (rodov Lissa ssp., Pisa ssp., Lambrus ssp., Galathea ssp.), vse vrste
 
mahovnjaki (Bryozoa)
vrsta mahovnjaka Retepora beaniana
 
ramenonožci (razred Brachiopoda), vse vrste
 
iglokožci (Echinodermata)
morska lilija (Antedon meditirfanea)
vrsta morskega ježka Spatangus purpureus
vrsta morskezvezde Anseropoda placenta
vrsta morske zvezde Marthasterias glacialis
 
črevoškrgarji (razred Enetropneusta), vse vrste
 
brezglavci (Acrania)
škrgoustka (Brachiostoma lanceoliatum)
 
plaščarji (poddeblo Tunicata), vse vrste
obloustke (Cyclostomata)
glenavica (Myxine glutinosa)
 
ribe (Pisces)
vrsta ribe hrustančnice Cetorhinus maximus
vrste rib kostnic Hippocampus guttulatus, Johnius umbra,
Lepadogaster gouani, Mola mola, Syngnatus ssp, Nerophis ophidion
 
plazilci (Reptilia)
morske želve (red Chelonia), vse vrste
 
sesalci (Mammalia)
kiti (red Cetacca), vse vrste
Poleg navedenih so naravna znamenitost še vse vrste metuljev (Lepidoptera) in hroščev (Coleoptera) nad gozdno mejo, vse živalske vrste, ki stalno žive v podzemeljskih jamah in podzemeljskih vodah (prave jamske živali) ter vse vrste živali, ki se preko ozemlja Slovenije selijo.

Za naravno znamenitost je šteti žive in mrtve živali vrst iz 1. člena uredbe, in sicer v vseh razvojnih oblikah (jajca, ličinke, bube, mladiči in odrasle živali) ter dele mrtvih živali (lobanje, kože, kožuhi, suhi preparati in podobno).

Živali zavarovanih živalskih vrst je prepovedano loviti, ubijati, preparirati, zastrupljati, prodajati, posredovati pri njihovi prodaji, kupovati ali darovati, izvažati, ali odnašati v tujino ter namerno vznemirjati v njihovem naravnem okolju ter uničevati, poškodovati, zbirati in prenašati njihova gnezda, legla in jajca oziroma njihove razvojne oblike.
Živali zavarovanih vrst sesalcev, ptičev, plazilcev ter močerila, ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu.
V življenjski prostor zavarovanih vrst ni dovoljeno naseljevati novih vrst, ki bi lahko ogrožale živali zavarovanih vrst.
Prepovedi, določene v gornjih treh odstavkih tega člena ne veljajo za živali zavarovanih vrst. ki so vzrejene v umetnih razmerah.

Minister, pristojen za kulturo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za okolje, lahko začasno prepove ali omeji poseg ali dejavnost, ki neposredno ogroža življenjski prostor zavarovane vrste, pri čemer upošteva redkost življenjskega prostora in ogroženost vrste.
Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, lahko po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za kulturo, in ministra, pristojnega za okolje, izda prepoved ali omejitev iz prejšnjega odstavka tega člena, ko poseg ali dejavnost ogroža življenjski prostor zavarovane lovne ter sladkovodne in morske ribolovne vrste.
Trajno prepoved ali omejitev iz prvega in drugega odstavka izda Vlada Republike Slovenije.
S predpisom iz prejšnjih odstavkov se določi območje življenjskega prostora ter poseg ali dejavnost, ki neposredno ogroža življenjski prostor zavarovanih vrst, predpis iz prvega in drugega odstavka pa še čas trajanja prepovedi oziroma omejitve, ki pa ne sme biti daljši od dvanajstih mesecev.

Lov na medveda, risa in volka ni dovoljen. Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, lahko izjemoma dovoli lov na medveda, risa in volka.

Minister, pristojen za kulturo; lahko dovoli izjemen lov, odlov, zbiranje, vzrejo, prepariranje, prenašanje, zadrževanje v ujetništvu, raziskovanje, razpošiljanje, odnašanje ali izvoz v tujino živali zavarovanih vrst, če je to potrebno za znanstveno-raziskovalno delo, za vzgojo, za strokovno gojitev zavarovanih živali z namenom, da se poveča njihovo število v naravi ali če gre za druge strokovno utemeljene razloge.
Minister, pristojen za kulturo, lahko dovoli odlov živali zavarovanih vrst iz narave zaradi vzrejanja v prehrambne in druge uporabne namene.
Minister pristojen za kulturo, lahko izda dovoljenje za vzrejo živali zavarovanih vrst v prehrambene in druge uporabne namene.
Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, lahko po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za kulturo, izdaja dovoljenja iz gornjih treh odstavkov tega člena, ko se dovoljenja nanašajo na. zavarovane lovne ter sladkovodne in morske ribolovne vrste.

Minister, pristojen za kulturo, lahko izjemoma dovoli poseg v naravni razvoj živali zavarovanih vrst ali v njihovo življenjsko okolje, če je to neogibno potrebno iz ekoloških, gospodarskih ali higiensko-sanitarnih razlogov.
Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, lahko po predhodnem mnenju ministra; pristojnega za kulturo, izjemoma dovoli poseg iz prvega odstavka tega člena, ko se dovoljenje nanaša na zavarovane lovne ter sladkovodne in morske ribolovne vrste.

Najditelj mrtvih sesalcev in ptičev zavarovanih vrst je dolžan o najdbi obvestiti pristojno veterinarsko službo.
Veterinarska služba je dolžna v postopku ugotavljanja vzrokov bolezni ali smrti ravnati z največjo možno skrbnostjo, da se truplo ne poškoduje ter o najdbi obvestiti Prirodoslovni muzej Slovenije in omogočiti strokovnim delavcem muzeja sodelovanje pri izvajanju strokovnih dejanj in prevzem trupel.
Najditelj poškodovanih oziroma onemoglih živali zavarovanih vrst vretenčarjev je dolžan o najdbi obvestiti pristojno strokovno organizacijo, ki odloči o oddaji take živali v azil.

Škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju, mora lastniku na njegov predlog in po predpisanem postopku povrniti ministrstvo, pristojno za kulturo, razen povračila škode, ki jo povzroči divjad in jo ureja zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76).

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljata lovska in ribiška inšpekcija in republiška tržna inšpekcija.
Inšpektor zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom.
Inšpektor je dolžan predmete, ki jih zaseže takoj s predlogom za prekršek predati pristojnemu organu za postopek o prekrških.

Imetniki živali zavarovanih vrst so dolžni v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe spustiti na prostost vse tiste zdrave živali, ki so sposobne preživeti v naravi.
Imetniki živali zavarovanih vrst, ki jih ni mogoče spustiti na prostost, so dolžni v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe zaprositi za izjemno dovoljenje za zadrževanje teh živali v ujetništvu.
O izdaji dovoljenja odloči upravni organ, pristojen na podlagi 6. člena te uredbe, na podlagi vloge imetnika živali zavarovane vrste, ki mora vsebovati predvsem naslednje podatke:
1. ime, priimek, naslov in poklic imetnika živali;
2. vrsta in število primerkov vrste živali v ujetništvu;
3. razlogi za zadrževanje v ujetništvu, opis zdravstvenega stanja živali;
4. življenjski pogoji živali v ujetništvu.
V primeru, da imetnik živali ne izpolnjuje minimalnih prostorskih, higienskih in drugih pogojev za izdajo izjemnega, dovoljenja, se odredi oddaja živali v azil.

Trupla živali zavarovanih vrst, ki se uporabljajo v izobraževalne, znanstvene in druge namene morajo biti že v času obdelave ustrezno popisana in označena.
Vse osebe, ki v času uveljavitve uredbe posedujejo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti (npr. preparatorstvo) trupla živali zavarovanih vrst, so jih dolžne evidentirati ter ustrezno označiti.
Podrobno navodilo o popisu ter označevanju živalskih trupel zavarovanih vrst izda v dveh mesecih po uveljavitvi uredbe minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če lovi, ubija, preparira, zastrupi, proda, posreduje pri prodaji, kupi ali daruje, izvozi ali odnese v tujino ter namerno vznemirja v naravnem okolju ter uniči, poškoduje, zbira in prenaša gnezda, legla in jajca oziroma razvojne oblike živali zavarovanih vrst (prvi odstavek 3. člena);
2. če živali zavarovanih vrst sesalcev, ptičev, plazilcev ter močerila zadržuje v ujetništvu (drugi odstavek 3. člena);
3. če v življenjski prostor zavarovanih vrst naseljuje nove vrste, in ki bi lahko ogrožale živali zavarovanih vrst (tretji odstavek 3. člena);
4. če brez dovoljenja ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, lovi medveda, risa in volka (5. člen);
5. če brez dovoljenja pristojnega ministra goji živali zavarovanih vrst v prehrambene in druge namene (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 6. člena);
6. če brez dovoljenja pristojnega ministra izvrši poseg v naravni razvoj živali zavarovanih vrst (prvi in drugi odstavek 7. člena);
7. če po šestih mesecih od uveljavitve uredbe ne izpusti na prostost tiste zdrave živali zavarovanih vrst, ki so sposobne preživeti v naravi (prvi odstavek 11. člena);
8. če po preteku šestih mesecev od uveljavitve uredbe zadržuje živali zavarovanih vrst v ujetništvu brez izjemnega dovoljenja pristojnega upravnega organa (drugi odstavek 11. člena);
9. če poseduje trupla živali zavarovanih vrst, ki niso popisana in označena v skladu z navodili (prvi odstavek 12. člena).
10. če ne evidentira in označi v skladu z navodili trupel, ki jih poseduje v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v času uveljavitve uredbe (drugi odstavek 12. člena)
Z denarno kaznijo najmanj 8.000 SIT se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 8,000.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Poleg denarne kazni se storilcem prekrškov iz prvih treh odstavkov tega člena izreče tudi varstveni ukrep obveznega odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom.

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če o najdbi mrtvih sesalcev in ptičev zavarovanih vrst ne obvesti veterinarske službe (prvi odstavek 8. člena)
2. če o najdbi poškodovanih oziroma onemoglih živali zavarovanih vrst vretenčarjev ne obvesti strokovno organizacije (tretji odstavek 8. člena)
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Do določitve postopka iz 9. člena te uredbe se škoda ugotavlja po določilih zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.