Skupščina občine Žalec je na podlagi 60. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91-I) ter 137. člena Statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-1) na zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 30. septembra 1993 sprejela

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi vira pitne vode v Vrbju in ukrepi za zavarovanje podtalnice in črpališča pred onesnaževanjem.

Obseg varstvenih pasov vira pitne vode v Vrbju je določen na osnovi dokumentacije "Črpališče Vrbje", ki jo je izdelalo Podjetje za urejanje voda NIVO pod št. 30/89.
Sestavni del odloka je grafična priloga št. 1/93 z vrisanimi varstvenimi pasovi (PKN v M 1:5000) in seznam parcel zavarovanega vodnega vira.

Varstveni pasovi vira pitne vode v Vrbju obsegajo: – najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja;
– ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja;
– širši varstveni pas s Higiensko tehničnim režimom varovanja;
– vplivno varstveno območje z blagim režimom varovanja:

Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja možnost direktnega vpliva na kakovost podtalnice.
Območje obsega površino 20x20 m in mora biti ograjeno.

Ožji varstveni pas (cona 1) s strogim režimom varovanja je namenjen zaščiti podtalnice in sega tako daleč, da traja pretok podtalnice od meje varstvenega pasu do vodnjaka en mesec.
V to območje so zajeta zemljišča naslednjih parcel:
k.o. Žalec – 1754/1, 1763, 1764, 1777, 1778, 1779/1, 2 in 3. 1780, 1781, 1782, 1783, 1784, 1785, 1786, 1787, I7SS, 1789, 1790, 1817/1, 2, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12m 1924m 1975/1 in 1998;
k.o. Šempeter – 1053/9, 10 in 11, 1054/18, 19, 20, 21, 23, 24, 26, 27 in 28, 1062/3, 1066/13, 14, 15, 16 in 17, 1070/17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30 in 31, 1071/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17 in 18, 1072/1, 2, 3, 4, 5, 6,7, 8. 9, 10, 11 in 12, 1074/1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23 in 24, 1075/41, 42 in 43, 1076/27, 28 in 29, 1171/3 in 4, 1173/6, 1176/3, 248 ter 156/2;
k.o. Gornja vas 1502/37, 38 in 39.

Širši varstveni pas (cona 2) s higiensko tehničnim režimom varovanja je namenjen zaščiti toka podtalnice proti črpališču in sega tako daleč, da traja pretok podtalnice od meje varstvenega pasu do vodnjaka dva meseca. V to območje so zajeta zemljišča naslednjih parcel:
k.o. Šempeter – 1053/3, 4, 5, 6, 7 in 8, 1054/3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in 17, 1173/6, 1075/35, 36, 37, 38, 39, 40, 44 in 45, 1174/3, 1076/22, 23, 24, 25 in 26;
k.o. Gornja vas – 1502/31, 32, 33, 34, 35 in 36.

Vplivno varstveno območje (cona 3) z blagim režimom zavarovanja obsega območje iz katerega priteka voda proti črpališču. Ta pas sega v smeri proti toku podtalne vode do Savinje.
V to območje so zajeta zemljišča naslednjih parcel:
k.o. Šempeter 971/42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 65 in 66, 1052/1, 2, 3, 4 in 5, 1053/1 in 2, 1054/1, 2 in 25, 1075/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 in 34, 1076/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in 21, 1078/17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30 in 31, 1118/70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 109, 110 in 115, 1119/31, 32, 33, 34, 35, 36, 37 in 44, 1152/8 in 9, 1173/6, 1174/2 in 3, 1175/2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 52 in 54, 1176/2, 46, 47, 48 in 49, 1178/37, 1196, 663, 156/4, 280;
k.o. Gornja vas – 1502/4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 69, 118, 119, 123, 124, 125 in 126;

V najožjem varstvenem pasu veljajo naslednja določila:
– površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo;
– prepovedana je uporaba vseh gnojil in pesticidov;
– upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča;
– zemljišče mora biti ograjeno;
– dostop je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca.

V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom zavarovanja sta samo dva objekta.
V tem pasu je prepovedano:
– gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter drugi posegi v prostor, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu in nadomestnih objektov, ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob začetku uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani:
– gradnja novih cest, razen dovoznih:
– gradnja novih vodnjakov za črpanje podtalnice, razen vodnjakov za vodovod;
– uporaba gnojevke in gnojnice;
– uporaba mineralnih gnojil od 1. novembra do 1. marca in v pasu 50m od zajetja;
– uporaba pesticidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola, uporaba triazinov in drugih vodi škodljivih snovi;
– odpiranje in izkoriščanje gramoznic;
– odvažanje zemlje;
– odlaganje odpadkov;
– znižanje gladine podtalnice z zemeljskimi deli.
V ožjem, varstvenem pasu je dovoljeno:
– adaptacija dveh obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske, razmere in ne vpliva kvarno na podtalnico, vendar skupne tlorisne površine vseh gospodarskih objektov ni dopustno povečati;
– postavitev cistern za hrambo kurilnega olja, ki morajo biti v lovilnem kesonu in velikosti največ 5 m3;
– uporaba hlevskega gnoja, vendar je lahko enkratni odmerek hlevskega gnoja največ 20 ton/ha letno;
– odmerek mineralnih gnojil lahko vsebuje največ do 60 kg N/ha letno.

V širšem varstvenem pasu s higiensko tehničnim režimom varovanja ni stanovanjskih in gospodarskih objektov.
V širšem varstvenem pasu je prepovedana:
– gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov in drugi posegi v prostor;
– gradnja novih cest;
– gradnja novih vodnjakov za črpanje podtalnice, razen -vodnjakov za vodovod;
– uporaba gnojevke in gnojnice, kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z vlago, kadar je snežna odeja debela 20 cm ali kadar je zemlja pokrita z močno izsušeno skorjo;
– uporaba pesticidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola, uporaba triazinov in drugih vodi škodljivih snovi;
– odpiranje in izkoriščanje gramoznic;
– odvažanje zemlje;
– odlaganje odpadkov;
– znižanje gladine podtalnice z regulacijskimi deli.
V širšem varstvenem pasu je dovoljena:
– uporaba hlevskega gnoja in gnojevke, vendar je lahko odmerek hlevskega gnoja največ 30 ton/ha letno ali nerazredčene gnojevke največ do 12m3 letno;
– gradnja plinovoda pod posebnimi pogoji. Kmetijska zemljišča v območju varstvenih pasov virov pitne vode morajo biti ves čas ozelenjena, obsejana s poljščinami za jesensko rabo, prezimnimi posevki ali zatravljena. Uporabniki kmetijskih zemljišč v območju varstvenih pasov vira pitne vode morajo upoštevati Gnojilni načrt. Izdelava Gnojilnih načrtov bremeni upravljalca črpališča pitne vode.

V vplivnem varstvenem območju z blagim režimom zavarovanja sta dva objekta.
V vplivnem varstvenem območju je prepovedana:
– gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov;
– gradnja novih cest;
– gradnja novih vodnjakov za črpanje podtalnice, razen vodnjakov za vodovod;
– odpiranje in izkoriščanje gramoznic;
– odvažanje zemlje;
– odlaganje odpadkov;
– uporaba pesticidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola, uporaba triazinov in drugih vodi škodljivih snovi.
V vplivnem varstvenem območju je dovoljena:
– adaptacija dveh obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno na podtalnico;
– gradnja plinovoda pod posebnimi pogoji;
– gradnja objektov in naprav za športno-rekreativno dejavnost in športni ribolov v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti.

Za vsak poseg v varstvene pasove si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarske pogoje in soglasje ali dovoljenje od pristojnih organov.

Najožji, ožji in širši varstveni pasovi ter vplivno varstveno območje upravljalec označi z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji posameznega pasu ob cestah in poteh. Table so pravokotne oblike, modre barve z belim napisom naslednje vsebine:
– najožji varstveni pas vodnega vira
– ožji varstveni pas vodnega vira
– širši varstveni pas vodnega vira
– vplivno varstveno območje

-Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije občinskega inšpektorata, strokovni nadzor pa upravljalec in izdelovalec Gnojilnega načrta. Pristojne inšpekcije predlagajo tudi uvedbo postopka zaradi prekrška po tem odloku.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik obrtnik, z 5.000 do 15.000 tolarjev pa posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, če ne upošteva obveznosti oziroma če ravna v nasprotju z določili 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 16., 17.,18., 19. in 20. člena tega odloka.
Pooblaščena uradna oseba sme na kraju samem za prekršek po 5. alinei 8. člena, 4., 5., 6., 7., 8., in 9. alinei 9. člena, 4., 5., 6., 7. in 8. alinei 10. člena in 4., 5., 6. in 7. alinei 11. člena izterjati denarno kazen v višini 6.000 tolarjev od posameznika, ki stori ta prekršek, od pravne osebe oziroma posameznika obrtnika pa 12.000 tolarjev.

Če se z ukrepi iz 9., 10. in 11. člena tega odloka omeji izkoriščanje kmetijskih zemljišč, imajo njegovi lastniki ali posestniki pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec črpališča.

Upravljalec črpališča mora uveljaviti posamezne ukrepe iz 9., 10. in 11. člena na podlagi sanacijskih programov varovanja. Sanacijske programe varovanja pripravi upravljalec v sodelovanju s pristojnim občinskim upravnim organom, pristojno direkcijo za varstvo okolja in urejanje voda, krajevno skupnostjo in onesnaževalci, vsebovati pa morajo vrsto, obseg in etapnost sanacijskih del ter vire sredstev.
Sanacijski program potrdi Izvršni svet Skupščine občine Žalec.

Sanacijska dela v ožjem varstvenem pasu mora upravljalec črpališča opraviti v enem letu po uveljavitvi tega odloka, v širšem varstvenem pasu pa skladno z etapami, določenimi v sanacijskih programih.

Ukrepe iz 8. člena tega odloka mora upravljalec črpališča izvesti pred pričetkom rednega obratovanja.

Upravljalec črpališča pripravi v sodelovanju z občinskim sekretariatom za varstvo okolja in urejanje prostora kataster vseh onesnaževalcev za območja varstvenih pasov po tem odloku.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.