Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/1993 z dne 22. 10. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/1993 z dne 22. 10. 1993

Kazalo

2130. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač, stran 2881.

Na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi, neizplačanega dela neto osnovnih plač
1. člen
Pravne osebe lahko izdajo v skladu s 25. a členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93 – v nadaljnjem besedilu: zakon) vsem delavcem, ki so bili kadarkoli zaposleni v obdobju od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993, za katere je veljal tarifni del kolektivne pogodbe, potrdila za razliko med neto osnovnimi plačami, ugotovljenimi na podlagi določil kolektivnih pogodb dejavnosti v skladu s 33. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90 – v nadaljnjem besedilu: SKPG) in izplačanimi neto osnovnimi plačami za obdobje od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993.
Potrdila iz prejšnjega odstavka lahko izdajo tudi pravne osebe, ki so na podlagi navadnih delnic v lasti podjetja iz prejšnjega odstavka.
2. člen
Osnovna plača zaposlenega delavca je plača, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi delavca, sklepa o zaposlitvi delavca oziroma drugega akta. ki je podlaga za sklenitev delovnega razmerja in je v njem določen način za izračun plače za opravljanje del in nalog, zaradi katerih je sklenjeno delovno razmerje. Osnovna plača se izplačuje za poln delovni čas, normalne pogoje dela in predvidene delovne rezultate in ne vključuje dodatkov za posebne pogoje dela, za delo v manj ugodnem delovnem času, dodatka za delovno dobo in drugih dodatkov.
3. člen
Razlika, za katero se delavcu izda potrdilo, je razlika med višino bruto osnovnih plač, ki bi jih delavec prejel ob upoštevanju določb kolektivne pogodbe dejavnosti v skladu s 33. členom SKPG po odbitku davkov in prispevkov iz bruto plač ter dejansko izplačanimi bruto osnovnimi plačami po odbitku davkov in prispevkov iz bruto plač.
Na način iz prejšnjega odstavka se obračuna tudi razlika med višino bruto nadomestil osnovnih plač. ki bi jih delavec prejel ob upoštevanju določb kolektivne pogodbe dejavnosti v skladu s 33. členom SKPG po odbitku davkov in prispevkov iz bruto plač ter dejansko izplačanimi bruto nadomestili osnovnih plač po odbitku davkov' in prispevkov iz bruto plač.
Za čas od 1. septembra 1990 do uveljavitve kolektivne pogodbe dejavnosti se za ugotavljanje razlik upoštevajo osnovne bruto plače, določene na podlagi SKPG, znižane za 20%. Od uveljavitve kolektivnih pogodb dejavnosti pa se lahko upoštevajo osnovne plače, določene na podlagi pogodb dejavnosti, znižane za odstotek, opredeljen v pogodbi dejavnosti.
Podatki o višini izhodiščnih bruto plač po tarifnih razredih SKPG, znižanih v skladu s 33. členom SKPG, za čas od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993 ter podatki o višini izhodiščnih plač po tarifnih razredih kolektivnih pogodb dejavnosti, znižanih v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, za čas od uveljavitve pogodb pa do 1. januarja 1993 so v prilogi A in B, ki sta sestavni del te uredbe in sta objavljeni skupaj z njo.
4. člen
Znesek davkov in prispevkov iz bruto plač, za katerega izda pravna oseba delnice in jih prenese na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu s četrtim odstavkom 25. a člena zakona, se ugotovi na podlagi stopenj, ki so veljale ob izplačilu mesečnih akontacij.
5. člen
Mesečni zneski razlik iz 3. člena te uredbe ter zneski davkov in prispevkov iz 4. člena te uredbe se valorizirajo z mesečnimi rastmi cen na drobno do vključno 31. decembra 1992. Revalorizacija se opravi za čas od meseca, v katerem bi delavcu morale biti izplačane te razlike.
Podatki o mesečnih rasteh cen so v prilogi C, ki je sestavni del te uredbe in je objavljena skupaj z njo.
6. člen
Podjetje izpolni naslednje obrazce, ki so sestavni del te uredbe in so objavljeni skupaj z njo:
– obrazec za ugotovitev neizplačanih delov neto osnovnih plač zaposlenega delavca za obdobje od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993 (priloga D),
– zbirni obrazci o ugotovljenih neizplačanih delih neto osnovnih plač za pravno osebo za obdobje od 1. septembra 1990 do 31. decembra 1990 (priloga E), za leto 1991 (priloga F), za leto 1992 (priloga G) in za obdobje od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993 (priloga H).
Pravne osebe po odobritvi programa lastninskega preoblikovanja s strani Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) posredujejo Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) zbirne obrazce iz druge alinee prejšnjega odstavka v standardizirani obliki na računalniški disketi. Način posredovanja podatkov določi ministrstvo. Hkrati z disketo pravne osebe predložijo tudi izpis vsebine diskete, ki ga podpišeta direktor pravne osebe in računovodja, ki s podpisom odgovarjata za pravilnost podatkov.
Navodilo za izpolnjevanje obrazcev je sestavni del te uredbe in je objavljeno skupaj z njo (priloga I).
Podjetja morajo hraniti obrazce iz prvega odstavka tega člena dve leti po izdaji soglasja iz prvega odstavka 7. člena te uredbe.
7. člen
Ministrstvo preveri pravilnost podatkov na obrazcih iz prejšnjega člena in najkasneje v roku enega meseca po prejemu obrazcev izda pisno soglasje k izdaji potrdil delavcem na podlagi neizplačanih delov neto osnovnih plač. Ministrstvo da na osnovi tega soglasja nalog za odprtje posebnega evidenčnega računa pri službi družbenega knjigovodstva.
Pisno soglasje iz prejšnjega odstavka je sestavni del obvezne dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev soglasja agencije iz 3. odstavka 20. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92. 7/93 in 31/93).
Na zahtevo ministrstva mora. podjetje dostaviti le-temu na vpogled vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere je bila za posameznega delavca ugotovljena razlika v plači.
8. člen
Pravna oseba izda delavcem na podlagi soglasja ministrstva iz prejšnjega člena potrdilo, iz katerega je razvidno naslednje:
– naziv, naslov, matična številka ter šifra dejavnosti pravne osebe,
– ime in priimek, EMŠO in naslov delavca,
– vsota neto revaloriziranih razlik med plačami po 33. členu SKPG ali ustreznem členu pogodbe dejavnosti in dejansko izplačanimi bruto osnovnimi plačami,
– datum izdaje potrdila.
Pravna oseba izda delavcu poleg potrdila iz prvega odstavka tega člena tudi obrazec iz prve alinee 6. člena te uredbe.
Imetniki potrdil iz prvega odstavka tega člena lahko potrdila uporabljajo samo z lastninsko nakaznico.
Lastninska nakaznica je listina (obrazec), ki jo izpolni imetnik potrdila iz prvega odstavka tega člena (izdajatelj lastninske nakaznice) in s katero imetnik potrdila da pravni osebi (v nadaljnjem besedilu: prejemnik potrdila) dovoljenje za prenos oziroma preknjižbo sredstev s svojega evidenčnega računa na račun prejemnika pri službi družbenega knjigovodstva. Pri tem imetnik potrdila izkorišča in uporablja svojo pravico do nakupa delnic v zameno za potrdila v skladu z zakonom.
Delavec, ki na podlagi zaposlitve v različnih pravnih osebah prejme več potrdil, izdanih v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, mora za uporabo vsakega posameznega potrdila izpolniti drugo lastninsko nakaznico.
9. člen
Na podlagi uporabljenih potrdil v skladu z določilom tretjega odstavka 8. člena te uredbe pravna oseba -prejemnik potrdila izdela zbirni seznam vseh prejetih potrdil, ki vsebuje matično številko pravne osebe – prejemnika potrdila, datum in številko soglasja Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, seznam delavcev – imetnikov potrdil in številke njihovih evidenčnih računov, status delavcev – imetnikov potrdil, znesek na katerega se glasi lastninska nakaznica in datum izdaje lastninske nakaznice ter način lastninskega preoblikovanja, za katerega so bila potrdila izdana.
Pravna oseba – prejemnik potrdila pošlje zbirni seznam iz 1. odstavka tega člena, hkrati z drugim izvodom lastninske nakaznice "SPOROČILOM ZA ARHIV", SDK Republike Slovenije v standardizirani obliki na elektronskih medijih v skladu z navodili SDK. Tretji izvod lastninske nakaznice "SPOROČILO O UPORABI" pravna oseba – prejemnik potrdila hrani v svojem arhivu.
V primeru kapitalsko povezanih družb, v skladu z določilom drugega odstavka 1. člena te uredbe, mora pravna oseba – prejemnik potrdila obvezno navesti v zbirnem seznamu vseh prejetih potrdil iz prvega odstavka tega člena tudi matično številko pravne osebe – izdajatelja potrdila iz prvega odstavka tega člena, in sicer za vsako posamezno potrdilo.
10. člen
SDK mora naslednji dan po prejemu seznama iz 9. člena te uredbe preknjižiti vrednost sredstev na evidenčnih računih delavcev – imetnikov potrdil na račune pravnih oseb – prejemnikov potrdil in vnesti podatke v centralno evidenco podjetij.
11. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 113-01/93-7/1-8
Ljubljana, dne 7. oktobra 1993.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
                                  PRILOGA I
 
                                   NAVODILO
  ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV IZ UREDBE O IZDAJANJU IN UPOŠTEVANJU POTRDIL NA
                PODLAGI NEIZPLAČANEGA DELA NETO OSNOVNIH PLAČ,
 
    1. Obrazec za ugotovitev neizplačanih delov neto osnovnih plač zaposlenega
delavca za obdobje od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993
    Pravna oseba izpolni, za vsakega posameznega delavca, ki je bil zaposlen
pri pravni osebi kadarkoli v obdobju od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993
(vključno z delavci, za katere tarifni del kolektivne pogodbe ne velja),
obrazec za ugotovitev neizplačanih delov neto osnovnih plač zaposlenega
delavca za obdobje od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993 (v nadaljnjem
besedilu: obrazec 1) upoštevaje naslednja navodila:
    – V prvi stolpec se vpiše tarifni razred iz kolektivne pogodbe, v katerega
je bil delavec uvrščen v posameznem mesecu (I., II., III., IV., V., VI, VII,
VIII. ali IX. tarifni razred).
    Za delavce, za katere tarifni del kolektivne pogodbe ne velja, se stolpec
ne izpolni.
    – V drugi stolpec se vpiše koeficient za določitev plače delavca za
posamezen mesec.
    V primeru, da plače v podjetju niso določene, kot zmnožek koeficientov za
določitev plače delavcev in izhodiščne plače za I. tarifni razred, se
koeficient za določitev plače delavca izračuna tako, da se vrednost bruto
osnovne plače delavca deli z izhodiščno plačo za I. tarifni razred.
    V primeru, da je bilo delavcu izplačano nadomestilo plače za posamezne
dneve, se koeficient za določitev plače delavca v ustreznem odstotku zniža.
    – V tretji stolpec se vpiše izhodiščna bruto plača za I. tarifni razred,
ki je bila izplačana za mesec v podjetju.
    – V četrti stolpec se vpiše izhodiščna bruto plača za I. tarifni razred za
mesec po kolektivni pogodbi, zmanjšana v skladu s 33. členom SKPG oziroma
ustreznim členom kolektivne pogodbe dejavnosti.
    Podatki o višini izhodiščnih bruto plač za I. tarifni razred po mesecih za
obdobje od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993 po SKPG ter po kolektivnih
pogodbah dejavnosti, zmanjšanimi v skladu s 33. členom oziroma ustreznim
členom kolektivne pogodbe dejavnosti.
    V primeru, da je za posamezen mesec podatek iz tretjega stolpca večji od
podatka iz četrtega stolpca, se za naveden mesec izpolni le še podatek iz
petega stolpca.
    V primeru, da je za posamezen mesec podatek iz tretjega stolpca manjši od
podatka iz četrtega stolpca, pa se za naveden mesec izpolnijo v vrstici še vsi
preostali stolpci.
    – V peti stolpec se vpiše dejansko izplačana bruto plača delavca oziroma
nadomestilo bruto plače, t.j. plača oziroma nadomestilo skupaj z dodatki.
    – V šesti stolpec se vpiše izplačana bruto osnovna plača delavca za mesec,
ki je zmnožek koeficienta za določitev plače delavca in izplačane izhodiščne
bruto plače za I. tarifni razred za mesec v podjetju.
    (6. stolpec = 2. stolpec x 3. stolpec)
    V primerih, ko so delavci delali krajši delovni čas od polnega delovnega
časa, se zaposlili ali odšli sredi meseca, se vpiše izplačana bruto osnovna
plača delavca za mesec, ki se izračuna kot ustrezen odstotek (opravljene
delovne ure glede na poln delovni čas) izplačane bruto osnovne plače iz prvega
odstavka te alinee.
    (6. stolpec = (opravljene delovne ure: poln delovni čas) x (2. stolpec x
3. stolpec))
    V primeru, da je bilo delavcu izplačano nadomestilo plače, se vpiše
izplačano bruto osnovno nadomestilo delavca za mesec.
    Kategorija osnovne plače je definirana v 2. členu uredbe.
    – V sedmi stolpec se vpiše bruto osnovna plača delavca za mesec po
kolektivni pogodbi, zmanjšana v skladu s 33. členom SKPG oziroma ustreznim
členom kolektivne pogodbe dejavnosti, ki se izračuna kot zmnožek koeficienta
za določitev plače delavca in znižane izhodiščne plače za I. tarifni razred po
kolektivni pogodbi.
    (7. stolpec = 2. stolpec x 4. stolpec)
    V primerih, da so delavci delali krajši delovni čas od polnega, se
zaposlili ali odšli sredi meseca, se vpiše znižana bruto osnovna plača delavca
po kolektivni pogodbi za mesec, ki se izračuna kot ustrezen odstotek
(opravljene delovne ure glede na poln delovni čas) bruto osnovne plače iz
prvega odstavka te alinee.
    (7. stolpec = (opravljene delovne ure: poln delovni čas) x (2. stolpec x
4. stolpec))
    V primeru, da je bilo delavcu izplačano nadomestilo, se vpiše bruto
osnovno nadomestilo delavca za mesec, ki bi ga delavec prejel, če bi se v
podjetju izplačevale znižane plače po kolektivni pogodbi.
    – V osmi stolpec se vpiše razlika med bruto osnovno plačo delavca za mesec
po kolektivni pogodbi, zmanjšano v skladu s 33. členom SKPG oziroma ustreznim
členom kolektivne pogodbe dejavnosti, ter izplačano bruto osnovno plačo
delavca.
    (8. stolpec = 7. stolpec – 6. stolpec)
    – V deveti stolpec se vpiše nova bruto plača delavca za mesec, ki je vsota
dejansko izplačane bruto plače delavca za mesec in še neizplačane razlike med
bruto osnovno plačo delavca za mesec po kolektivni pogodbi, zmanjšano v skladu
s 33. členom SKPG oziroma ustreznim členom kolektivne pogodbe dejavnosti, ter
izplačano bruto osnovno plačo delavca za mesec. (9. stolpec = 5. stolpec + 8.
stolpec)
    – V deseti stolpec se vpiše znesek davkov in prispevkov iz nove bruto
plače delavca za mesec (9. stolpec).
    Pravne osebe, ki so sproti poravnale vse obveznosti iz naslova davkov in
prispevkov za neizplačane dele neto osnovnih plač, ne izpolnjujejo desetega
stolpca.
    – V enajsti stolpec se vpišejo že plačani davki in prispevki iz dejansko
izplačane bruto plače delavca za mesec (5. stolpec oziroma 9. stolpec za
pravne osebe, ki so sproti poravnale vse obveznosti iz naslova davkov in
prispevkov za neizplačane dele neto osnovnih plač).
    – V dvanajsti stolpec se vpiše znesek davkov in prispevkov, ki se prenese
na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Znesek se
izračuna kot razlika med zneskom davkov in prispevkov iz nove bruto plače
delavca ter že plačanimi davki in prispevki iz dejansko izplačane bruto plače
delavca.
    (12. stolpec = 10. stolpec – 11. stolpec) Pravne osebe, ki so sproti
poravnale vse obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za neizplačane dele
neto osnovnih plač. ne izpolnjujejo dvanajstega stolpca.
    – V trinajsti stolpec se vpiše neto razlika med bruto osnovno plačo
delavca za mesec po kolektivni pogodbi, zmanjšano v skladu s 33. členom SKPG
oziroma ustreznim členom kolektivne pogodbe dejavnosti ter izplačano bruto
osnovno plačo delavca. Navedena neto razlika se izračuna tako, da se od
razlike iz osmega stolpca odšteje znesek davkov in prispevkov.
    (13. stolpec = 8. stolpec – 12. stolpec)
    V primeru, da so pravne osebe sproti poravnale vse obveznosti iz naslova
davkov in prispevkov za neizplačane dele neto osnovnih plač, je trinajsti
stolpec enak osmemu stolpcu.
    (13. stolpec = 8. stolpec)
    – V štirinajstem stolpcu je vpisana kumulativna rast cen na drobno, s
katerimi se valorizirajo mesečni zneski razlik iz trinajstega stolpca ter
zneski davkov in prispevkov iz dvanajstega stolpca.
    Kumulativne rasti za posamezen mesec so izračunane tako, da ne upoštevajo
rasti cen v tistem mesecu, za katerega so bile izplačane plače. Na primer, v
kumulativni rasti cen, ki se uporablja za valorizacijo zneskov za mesec
september 1990, je upoštevana rast cen na drobno v obdobju od 1. oktobra 1990
do 1. januarja 1993.
    Kumulativne rasti cen so izračunane na podlagi uradnih podatkov Zavoda
Republike Slovenije za statistiko.
    – V petnajsti stolpec se vpiše valoriziran znesek davkov in prispevkov za
prenos na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
    (15. stolpec = 12. stolpec x 14. stolpec) Pravne osebe, ki so sproti
poravnale vse obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za neizplačane dele
neto osnovnih plač, ne izpolnjujejo petnajstega stolpca.
    – V šestnajsti stolpec se vpiše neto valorizirana razlika med osnovno
plačo delavca za mesec po kolektivni pogodbi, zmanjšano v skladu s 33. členom
SKPG oziroma ustreznim členom kolektivne pogodbe dejavnosti ter izplačano
osnovno plačo delavca. Navedena neto valorizirana razlika se izračuna tako, da
se razlika iz desetega stolpca množi s kumulativno rastjo cen na drobno.
    (16. stolpec = 13. stolpec x 14. stolpec)
    V posamezni vrstici se izpolnijo vsi stolpci za navedene mesece. V
vrsticah, ki se nanašajo na vsoto za obdobje od 1. septembra 1990 do 31.
decembra 1990, za leto 1991, za leto 1992 ter za obdobje od 1. septembra 1990
do 1. januarja 1993, se izpolnijo le sledeči stolpci: tretji, četrti, peti,
šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, petnajsti
in šestnajsti stolpec.
    2. Zbirni obrazci o- ugotovljenih neizplačanih delih neto osnovnih plač za
celotno podjetje za obdobje od 1. septembra 1990 do 31. decembra 1990, za leto
1991, za leto 1992 ter za obdobje od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993
    Pravna oseba izpolni štiri zbirne obrazce o ugotovljenih neizplačanih
delih neto osnovnih plač za celotno podjetje, ki se nanašajo na različna
obdobja, in sicer za obdobje od 1. septembra 1990 do 31. decembra 1990 (v
nadaljnjem besedilu: obrazec 2/1), za leto 1991 (v nadaljnjem besedilu:
obrazec 2/2), za leto 1992 (v nadaljnjem besedilu: obrazec 2/3) ter za obdobje
od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993 (v nadaljnjem besedilu: obrazec 2/4).
Navodila za izpolnjevanje vseh štirih obrazcev, so enaka.
    – V stolpec "a" se vpiše zaporedna številka ter imena in priimki vseh
delavcev, ki so bili zaposleni v podjetju kadarkoli v obdobju od 1. septembra
1990 do 1. januarja 1993 (vključno s tistimi delavci, za katere tarifni del
kolektivne pogodbe ne velja). Za vsakega posameznega delavca se vpiše tudi
enotna matična številka občana.
    Vsi nadaljnji podatki v posamezni vrstici se nanašajo na delavca, ki je
naveden v stolpcu "a".
    – V prvi stolpec se vpišejo tarifni razredi, v katere je bil delavec
uvrščen v posameznem obdobju oziroma letu.
    Za delavce, za katere tarifni del kolektivne pogodbe ne velja, se stolpec
ne izpolni.
    – V drugi stolpec se vpiše vsota dejansko izplačanih bruto, plač delavca,
ki je bila izplačana delavcu za leto oziroma obdobje.
    (prepiše se ustrezna vsota iz 5. stolpca obrazca 1 za delavca, navedenega
v stolpcu "a", za leto oziroma obdobje)
    Podatki morajo biti usklajeni s podatkom iz AOP 962 iz trimesečnih
poročil.
    – V tretji stolpec se vpiše vsota izplačanih bruto osnovnih plač, ki je
bila izplačana delavcu za leto oziroma obdobje.
    (prepiše se ustrezna vsota iz 6. stolpca obrazca 1 za delavca, navedenega
v stolpcu "a", za leto oziroma obdobje).
    – V četrti stolpec se vpiše vsota znižanih bruto osnovnih plač delavca po
kolektivni pogodbi za leto oziroma obdobje.
    (prepiše se ustrezna vsota iz 7. stolpca obrazca 1 za delavca, navedenega
v stolpcu "a", za leto oziroma obdobje)
    – V peti stolpec se vpiše vsota razlik med bruto osnovnimi plačami delavca
za obdobje oziroma leto po kolektivni pogodbi, zmanjšanimi v skladu s 33.
členom SKPG oziroma ustreznim členom kolektivne pogodbe dejavnosti, ter
izplačanimi bruto osnovnimi plačami delavca za obdobje oziroma leto.
    (prepiše se ustrezna vsota iz 8. stolpca obrazca 1 za delavca, navedenega
v stolpcu "a", za leto oziroma obdobje)
    – V šesti stolpec se vpiše vsota valoriziranih zneskov davkov in
prispevkov, ki se prenese na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
    (prepiše se ustrezna vsota iz 15. stolena zakona o Vladi delavca,
navedenega v stolpcu "a"; za leto oziroma obdobje)
    Pravne osebe, ki so sproti poravnale vse obveznosti iz naslova davkov in
prispevkov za neizplačane dele neto osnovnih plač, ne izpolnjujejo šestega
stolpca.
    – V sedmi stolpec se vpiše vsota valoriziranih neto razlik med bruto
osnovnimi plačami delavca za leto oziroma obdobje po kolektivni pogodbi,
zmanjšanimi v skladu s 33. členom SKPG oziroma ustreznim členom kolektivne
pogodbe dejavnosti, ter izplačanimi bruto osnovnimi plačami delavca za leto
oziroma obdobje.
    (prepiše se ustrezna vsota iz 16. stolpca obrazca 1 za delavca, navedenega
v stolpcu "a", za leto oziroma obdobje)
    V vrstici, ki se nanaša na vsoto za leto oziroma obdobje se izpolnijo
drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi stolpec. V izračunu vsote drugega
stolpca se upoštevajo vsi zaposleni delavci (vključno z delavci," za katere
tarifni del kolektivne pogodbe ne velja). V izračunu vsote tretjega, četrtega,
petega, šestega in sedmega stolpca se upoštevajo le tisti zaposleni delavci,
za katere velja tarifni del kolektivne pogodbe.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti