Na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, 4/92) izdaja Republiški tržni inšpektorat

1. Za jemanje vzorcev pogonskega goriva za analize in superanalize, da bi se ugotovila morebitna uporaba ekstra lahkega kurilnega olja (EL) ali lahkega specialnega kurilnega olja (LS) ali rdeče obarvanega motornega petroleja (v nadaljevanju: kurilno olje ali petrolej), iz motornih vozil, plovil in drugih motorjev, veljajo način in pogoji, določeni s tem navodilom.
2. Kontrolo uporabe pogonskega goriva z jemanjem vzorcev goriva opravljajo pooblaščene osebe prometne policije in davčnega organa ali tržne inšpekcije.

1. Za opravljanje kontrole uporabe pogonskega goriva je poleg običajnega laboratorijskega pribora potreben naslednji pribor:
a) epruvete z zamaški, višine pribl. 180 mm in premera 18 mm,
b) čiste in suhe epruvete brez zamaškov,
c) čiste in suhe steklenice iz brezbarvnega stekla s prostornino od 250 do 500 ml z zamaški.
2. Steklenice in zamaški morajo zadoščati naslednjim pogojem:
– steklenice se morajo hermetično zapirati,
– zamašek v stiku z vzorcem ne sme vplivati na spremembo kemičnih in fizikalnih lastnosti vzorca,
– steklenice, v katere se shranjujejo vzorci, morajo imeti grlo z brušeno notranjo površino in zamaške iz brušenega stekla.
Če ni na voljo zamaškov iz brušenega stekla, se lahko uporabijo zamaški iz plute, polietilena ali iz kakšne druge snovi, ki ne vpliva na naravo vzetega vzorca. Zamašek iz plute je treba pred uporabo obložiti z aluminijasto folijo, da se prepreči neposreden stik zamaška z vzorcem. Gumijasti zamaški se ne smejo uporabljati.

1. Pooblaščeni delavec prometne policije ustavi vozilo in ob pregledu dokumentov ugotovi tip vozila.
Če je vozilo tipa diesel, tržni oziroma davčni inšpektor (v nadaljevanju: inšpektor) obvesti voznika motornega vozila o kontroli uporabe pogonskega goriva in od njega zahteva, da mu omogoči dostop v sistem za dovod goriva in odvzem vzorca.
2. Za preskus na kraju odvzema vzorca se vzame najprej en vzorec pogonskega goriva (v nadaljevanju: vzorec). Kadar vzorca ni mogoče vzeti iz zbiralnika goriva, mora vzorec iz za to primernega mesta na vozilu vzeti usposobljena oseba oziroma se vzorec vzame v najbližji mehanični delavnici.
3. Vzorec za preskus se vzame tako, da se v čisto in suho epruveto vzame manjša količina pogonskega goriva. Če je vzeti vzorec rumeno – olivne barve, se šteje, da ni ugotovljena uporaba kurilnega olja ali petroleja. Če vzeti vzorec ni rumeno – olivne barve, se opravi preskus z raztopino solne kisline in 4-nonilfenola na naslednji način:
– v epruveto z 2 ml raztopine solne kisline in 0,2 g 4-nonilfenola se doda 10 ml vzetega vzorca,
– epruveto se zapre z zamaškom, vsebino steklenice se pretrese in pusti, da stoji eno do dve minuti.
Če se spodnji sloj vzorca v epruveti ne obarva rdeče, se šteje, da ni ugotovljena uporaba kurilnega olja ali petroleja in se preskušani vzorec zavrže.
4. Če se pri preskusu spodnji sloj vzorca v epruveti rdeče obarva, se v nadaljnjem postopku vzamejo še trije vzorci.
Količina vsakega vzetega vzorca v steklenicah mora znašati od 200 do 250 ml. Steklenice se morajo zapreti in zapečatiti ali zaplombirati tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem poškodovala plomba ali pečat.
Steklenice z vzorci se označujejo z etiketami iz lepenke, pri čemer morajo biti na etiketah navedeni naslednji podatki:
– naziv organa, ki je vzel vzorce,
– kategorija goriva,
– kraj in datum opravljanja kontrole,
– zaporedna številka vzorca,
– registrska številka vozila,
– ime in priimek voznika,
– podpis inšpektorja in voznika.

1. Steklenice z vzorci se shranijo in zaprejo v škatle, po možnosti s pregradami. Steklenice je treba zavarovati tako, da se prepreči njihovo razbitje.
2. En vzorec se dostavi usposobljenemu laboratoriju za opravljanje tovrstnih analiz skupaj z zahtevkom za opravljanje analize. V zahtevku se navedejo podatki iz etikete, oznaka na pečatu ali plombi, vrsta in tip embalaže ter količina vzorca.
Drugi vzorec obdrži inšpektor za namen superanalize, tretji vzorec pa se izroči vozniku.