Skupščina občine Laško je na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( Uradni l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter 7. člena Odloka o sestavi, pristojnosti in načinu odločanja Skupščine občine Laško (Uradni list RS, št. 13/90) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 23. oktobra 1993 sprejela

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Laško sprejme lokacijski načrt za magistralni plinovod Štore – Laško za odsek na območju občine Laško, ki ga je izdelal Razvojni center – Planiranje d.o.o. Celje pod št. proj. 157/92 v septembru 1993.

Lokacijski načrt (v nadaljevanju LN) vsebuje tekstualne opise in grafične priloge, ki se nanašajo na potek trase plinovoda, lokacije objektov na plinovodu in merno regulacijske postaje Laško, tehnične podatke in pogoje za realizacijo.

(1) – Na grebenu Po vrbeh nad Rifengozdom trasa plinovoda pri stacionaži 5.668 prečka občinsko mejo Celje – Laško in poteka proti jugozahodu najprej po gozdnem grebenu do domačij Cerovšek in Korošec, nadaljuje po južnem gozdnem obrobju Rifengozda v dolino Bistriškega grabna (zahodno od Mlinarja), kjer prečka cesto v Jagoče, nato pa je trasa plinovoda usmerjena po vznožju Brstnika na plato levega brega Savinje. Na zaključnem delu teče trasa plinovoda po levem obrežju Savinje v Jagočah in severno od nove bencinske črpalke prečka Savinjo ter se priključi na merno regulacijsko postajo Laško.
(2) – Dolžina trase magistralnega plinovoda skozi občino Laško je 3,786 km.
(3) – Trasa plinovoda poteka po naslednjih katastrskih občinah in parcelah:
k.o. Rifengozd:
496/1, 481, 129/3, 484/2, 484/1, 492, 493, 486/1, 278, 281,.79/3, 279, 276, 455/4, 274, 273/1, 455/1, 277/2, 455/5, 194/8, 271/5, 271/1, 194/7, 194/9, 209, 270, 167, 272/2, 272/1. 258. 222/2, 222/1, 194/1, 223/2, 242, 241, 240, 238, 239, 459, 235, 233/2, 233/3, 234/1, 233/1, 461, 232, 228, 891/1, 871/1, 881, 882, 879, 878, 876, 877, 874, 873, 872, 871/4, 871/3, 1182, 1170, 1167, 1159/3, 1157, 1158/2, 1158/4, 1156/2, 1156/3, 1335/3, 1154/1, 1155/2, 1151, 1152/ 1, 1335/4, 1335/5, 1122/2, 1328/2, 1328/1, 1325, 1324/2.
k.o. Debro:
333/1, 334, 333/4, 15/2, 333/6.

(1) – Ureditveno območje merno regulacijske postaje Laško (v nadaljevanju MRP) je na severu omejeno z ograjo razširjenega območja RTP, na zahodu z rekonstruirano magistralno cesto M 10-3, na jugu z dovozno cesto na bencinsko črpalko in na vzhodu s funkcionalnim zemljiščem obstoječega stanovanjskega bloka ob Savinji.
(2) – Površina ureditvenega območja MRP Laško je 2.700 m2.
(3) – Ureditveno območje MRP Laško vključuje naslednje parcele: 333/1, 334, 333/6, 333/4 in 15/2 k.o. Debro.

Na območju iz 3. in 4. člena bo zgrajen odsek magistralnega plinovoda Štore – Laško, katerega celotna trasa v dolžini 9,454 km bo potekala od odcepnega mesta na obstoječem vzporednem plinovodu MRP Celje – MRP Štore pri Železarni Štore do MRP Laško pri novi bencinski črpalki. Delovni tlak plinovoda bo 10 barov z možnostjo dviga na 50 barov.
Ureditveno območje plinovoda na območju občine Laško vključuje naslednje objekte:
1. Cevovod DN 200 z varovalnim pasom za odsek: občinska meja Celje – Laško na grebenu Po vrbeh (km 5 + 668) do MRP Laško (km 9 +-454).
2. MRP Laško na območju severno od novega bencinskega servisa ob magistralni cesti M 10-3.

Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje območja in objekta MRP Laško:
(1) – Objekt MRP Laško bo zidan armiranobetonski zunanjih dimenzij 8,2 x 6,1 višine 3,65 in postavljen na platoju velikosti 27,6 x 13,6 m, ki bo ograjen z varnostno 2 m visoko žično ograjo. Obvezno je treba upoštevati določeno niveleto platoja 224,00 v skladu z vodnogospodarskimi pogoji.
(2) – Dovoz ha ograjeni plato MRP bo iz priključne dovozne ceste bencinske črpalke na magistralo. Objekt MRP bo priključen na električno in ptt omrežje skladno s soglasji upravljalcev.
(3) – Celotno ureditveno območje MRP bo nasipano in zunaj platoja ozelenjeno. Višinska razlika med magistralno cesto bo premoščena z nasipnimi zatravljenimi brežinami v ustreznem naklonu.

(1) – Na območju magistralnega plinovoda so na osnovi veljavnih predpisov za gradnjo plinovodov določeni:
– Zaščitni pas plinovoda, to je območje širine 200 m na vsako stran od osi plinovoda, v katerem že zgrajeni objekti in objekti, predvideni po prostorskih aktih, vplivajo na njegovo varnost. Na tej osnovi je plinovodni pas razvrščen v tri razrede:
1. razred: od km 5.668 (obč. meja) do km 6.170 2. razred: od km 6.170 do km 7.216
3. razred: od km 7.216 do km 9.454
Zaščitni pas naseljenih objektov znaša 30 m na vsako stran od osi plinovoda. Na območjih stavbnih zemljišč, ki se nahajajo v 2. x 30 metrskem pasu plinovoda je dovoljeno graditi:
– na območju v odmiku 15 m na vsako stran od osi plinovoda: samo nadomestne stanovanjske in druge objekte z isto namembnostjo; možna je tudi gradnja objektov za kmetijske namene;
– na zunanjem območju 2 x 30-metrskega pasu plinovoda (širine 15 m): nove stanovanjske in druge objekte skladno z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti.
(2) – V zaščitnem pasu plinovoda 2 x 200 m je za gradnjo objektov potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.

Plinovod poteka preko potencialno geološko nestabilnih in plazovitih območij (v km 6,5 in na odseku od km 7 do km 7,5), zato:
(1) – je potrebno izdelati dodatne detajlne geološke in geomehanske raziskave;
(2) – mora potekati izgradnja plinovoda skladno s pogoji pristojnih geoloških in geomehanskih služb.

Poteki plinovoda preko gozdov in kmetijskih zemljišč:
(1) – V delovnem pasu za izgradnjo plinovoda (min. širina 14 m) je potrebno izvesti krčitve drevja v gozdovih in sadovnjakih. Trajna krčitev gozda ali sadnega drevja ostane v širini 5 m na vsako stran od osi plinovoda, kjer je prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo 1 m globoko in obdelovati zemljišča globje kot 0,5 m.
(2) – Trasa plinovoda poteka preko lesnoproizvodnih gozdov v skupni dolžini 2,08 km.
Gozdni rob izven pasu trajne poseke je potrebno obnoviti.
(3) – Kmetijska zemljišča prečka plinovod v skupni dolžini 2,50 km, od tega poteka 1,38 km po prvem območju kmetijskih zemljišč. Izvajanje plinovoda preko kmetijskih zemljišč mora biti izvršeno v skladu s pogoji upravljalcev in lastnikov. Gradbena dela se morajo izvajati praviloma izven vegetacijskega obdobja. Izvajalec je dolžan urediti zemljišča v prvotno stanje.

Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine so: Za celotno traso plinovoda velja splošen arheološki pogoj. Ob morebitnih arheoloških najdbah (ostanki zidov, ometov, tlakov, fragmentov lončenine ali drugi uporabni predmeti) in o pričetku izgradnje plinovoda je potrebno obvestiti pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami zgrajen skladno z veljavnimi predpisi; upoštevati se morajo opredeljeni cevovodni razredi skladno z določili 7. člena tega odloka.
Vzdrževanje plinovoda in nadzor obratovanja mora opravljati stalna strokovna služba.

Vsaki dve leti je zagotoviti čiščenje plinovodnih cevovodov ter odvoz kondenzatov iz separatorjev. Pri odvajanju vode po izvršenem tlačnem preizkusu je potrebno zagotoviti vse pogoje za varstvo okolja.

Križanja plinovoda s cestnim omrežjem: Plinovod na svoji poti po območju občine Laško prečka 11 krat krajevne, gozdne ceste, kolovoze oziroma poti. Kategoriziranih cest plinovod ne prečka, magistralna cesta M 10-3 je v njegovem 200 metrskem varovalnem pasu.
Vsa križanja plinovoda s cestami se izvedejo s prekopom vozišča in skladno s pogoji upravljalcev, vse ceste se morajo vzpostaviti v prvotno stanje.

Križanje plinovoda z vodotoki:
Plinovod prečka Savinjo na odseku od km 9.324 do km 9.388, manjše potoke prečka 9 krat.
Odmik trase plinovoda od obstoječega zg. roba korita Savinje mora biti min. 15 m, za križanje plinovoda s Savinjo je potrebno izdelati poseben načrt s prikazom ustreznega zavarovanja korita in upoštevanjem predvidenega mostu čez Savinjo v Debru.
Križanje plinovoda s koritom Savinje mora biti izvedeno tako, da bodo ustrezno zavarovane cevi plinovoda potekale min. 1,2 m pod obstoječim dnom; globina vkopa pri dnu ali po brežinah drugih manjših vodotokov mora biti vsaj 1 m.
Za križanja s hudourniki je potrebno izdelati tehnično dokumentacijo.
Za zaščito vodnega življa in vodnega biotopa je v največji meri ohraniti obrežno vegetacijo ter vsa prečkanja vodotokov izvesti izven časa drsti.

Križanja plinovoda z elektroenergetskimi vodi:
Z daljnovodom 10 kV bo križanje izvedeno 4-krat, z daljnovodi 110 k V pa 3-krat.
Za vsa križanja z električnimi vodi je potrebno izdelati elaborat; upoštevati je treba vse veljavne predpise in normative ter križanja izvesti v skladu s pogoji upravljalcev elektrovodov.

Križanja plinovoda z vodovodom in kanalizacijo: Pri vseh prečkanjih vodovodov s plinovodom je potrebna dodatna zaščita kot preventiva pred nevarnostjo onesnaženja vodovodne (pitne) vode. Morebitni poteki primarnih vodovodov ob plinovodu morajo imeti zagotovljen predpisani minimalni 3-metrski odmik.
Plinovod mora potekati nad kanalizacijo, sicer mora biti kanalizacija v plinotesni izvedbi.

Vsa križanja plinovoda s ptt omrežjem se morajo izvesti v skladu s pogoji upravljalca omrežja tt vodov.

Pri izgradnji plinovoda mora biti obvezno zagotovljen nadzor geološke, na odsekih trase preko gozdov pa pristojne gozdarske službe, detajlno zakoličenje trase in izgradnja plinovoda na mestih križanj s prometnimi, komunalnimi in energetskimi objekti ter vodotoki se mora izvajati s sodelovanjem njihovih upravljalcev.

Poleg nalog iz drugih določb tega odloka so naslednje obveznosti investitorja in izvajalcev:
(1) – V času gradnje plinovoda morajo biti zagotovljeni normalni bivalni in delovni pogoji: urejen promet brez zastojev na cestnem omrežju, zagotovljeni dovozi in dostopi do objektov ter kmetijskih in gozdnih zemljišč, nemotena komunalna oskrba.
(2) – Gradben dela naj se izvajajo praviloma izven vegetacijske dobe; odstraniti in začasno je deponirati plodno zemljo tako, da se ohrani njena plodnost in količina; po opravljenih delih je potrebno vsa kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje oziroma posejati prizadete površine s travnodeteljno mešanico.
(3) – Pri polaganju plinovoda je potrebno posebno pozornost posvetiti izkopom v bližini obstoječih izvirov in vodnjakov na območjih, ki niso priključena na javno vodovodno omrežje.
(4) – Za izvedbo prečkanj plinovoda z vodotoki se je treba predhodno dogovoriti s pristojno ribiško družino o morebitnih preventivnih odlovih rib.
(5) – Odpraviti je treba v najkrajšem času vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja plinovoda.
(6) – Vsi stroški sanacij površin in objektov, ki bi jih povzročila izgradnja ali obratovanje plinovoda, bremenijo investitorja oziroma upravljalca plinovoda; investitor je tudi dolžan plačati škodo za morebitni izpad pridelka na kmetijskih zemljiščih.

Izgradnja plinovoda bo potekala v eni etapi, za kar je potrebno:
1. izvesti vsa predhodna dela: potrebno sanacijo nestabilnih zemljišč, zakoličenja tangiranih komunalnih in energetskih vodov, ureditev gradbišč oziroma celotnega delovnega pasu in drugo;
2. po izgradnji plinovoda je obvezno izvršiti vse potrebne preizkuse in zaščite ter
3. vzpostaviti zemljišča v prvotno stanje.

Sprememba trase plinovoda izven ureditvenega območja iz 3. in 4. člena tega odloka je dovoljena le na osnovi zahtev iz detajlnih geoloških raziskav, za preprečitev negativnega vpliva na okolje in za zagotovitev optimalnih tehničnih in ekonomskih rešitev. Tolerance so možne le s predhodnim soglasjem tangiranih upravljalcev in lastnikov zemljišč.

Lokacijski načrt za magistralni plinovod Štore – Laško je stalno na vpogled pri pristojnem upravnem organu občine Laško.

Nadzorstvo nad izvajanjem lokacijskega načrta za magistralni plinovod Štore – Laško opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.