Na podlagi 7., 58., 59. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih ( Uradni l. SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), 25. člena Zakona o prekrških ( Uradni l. SRS, št. 25/83, 47/87, 5/90 in Uradni l. RS, št. 10/91 in 13/93) in 5. člena odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89, Uradni list RS, št. 23/91, 13/93), je Skupščina občine Radovljica na 23. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. oktobra 1993 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok opredeljuje območja, na katerih se v občini Radovljica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila, na podlagi katerih se določa višina nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče po merilih, ki jih določa zakon. Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje tudi zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča pri obstoječih stavbah, oziroma površino, ki je potrebna za njihovo normalno rabo in jo je po prostorskem načrtu možno uporabiti za drug namen. Za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega in drugega odstavka tega člena se upošteva enake vrednosti točke na m2 kot pri zazidanem stavbnem zemljišču.
3. člen
Nadomestilo je finančni vir Sklada stavbnih zemljišč in se uporablja za opremljanje novih in obstoječih stavbnih zemljišč v skladu z letnimi programi sklada.
Ob nadomestilu se lahko združujejo tudi namenska sredstva za izvajanje sprejetih programov izgradnje infrastrukturnih objektov in naprav ter sredstva za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
4. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti
– dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi
– splošno opremljenost z infrastrukturo
– ustrezno namensko rabo po prostorskem dokumentu.
Območja iz prvega odstavka se razvrstijo v štiri kakovostne skupine območij. Znotraj pomembnejših območij se po potrebi oblikujejo podobmočja.
I. kakovostna skupina območij:
I. kakovostna skupina območij obsega ureditvena območja mestnega značaja ali pomembnejše turistične centre.
I/1 Radovljica s podobmočji:
a) Staro mestno jedro ter stavbna zemljišča ob glavnih komunikacijah Radovljica – Lesce in Radovljica – Ljubljana
b) Obrobni predeli mesta s primestnimi naselji c) Industrijska cona I/2 Lesce s podobmočji:
a) Staro mestno jedro ter stavbna zemljišča ob glavnih komunikacijah Radovljica – Bled in Lesce – Radovljica
b) Obrobni predeli mesta s primestnimi naselji
c) Industrijska cona I/3 Bled s podobmočji:
a) Centralno turistično območje z obrežjem
b) Obrobni predeli mesta s primestnimi naselji
c) Industrijske cone
I/4 Bohinjska Bistrica s podobmočji:
a) Staro mestno jedro ter stavbna zemljišča ob glavnih komunikacijah
b) Obrobni predeli mesta s primestnimi naselji
c) Industrijska cona
I/5 Ribčev laz – Ukane s podobmočji:
a) Centralno turistično območje z obrežjem b) Obrobni predeli območja
I/6 Stara Fužina s podobmočji: a) Centralno turistično območje z obrežjem
b) Obrobni predeli območja
II. kakovostna skupina območij:
II. kakovostna skupina območij obsega ureditvena območja primestnih naselij ter vitalnejših večjih naselij
II/l Begunje
II/2 Bohinjska Bela
II/3 Bohinjska Češnjica
II/4 Bitnje
II/5 Brezje
II/6 Bodešče
II/7 Brod
II/8 Črnivec
II/9 Hlebce
II/10 Hraše
II/11 Goreljek
II/12 Gorica
II/13 Jereka
II/14 Kamna gorica
II/15 Kamnje
II/16 Koritno
II/17 Kropa
II/18 Lancovo
II/19 Laški rovt
II/20 Ljubno
II/21 Mošnje
II/22 Nomenj
II/23 Nova vas
II/24 Otoče
II/25 Poljšica
II/26 Podnart
II/27 Poljče
II/28 Podhom
II/29 Poljšica pri Gorjah
II/30 Polje
II/31 Posavec
II/32 Ribno
II/33 Savica
II/34 Selo
II/35 Sp. in Zg. Gorje
II/36 Sp. Lipnica
II/37 Srednja vas
II/38 Sp., Sr. in Zg. Dobrava
II/39 Studenčice
II/40 Studor
II/41 Vrbnje
II/42 Zasip
II/43 Zapuže
II/44 Zgoša
III. kakovostna skupina območij:
III. kakovostna skupina območij obsega ureditvena območja manjših naselij in zaselkov.
III/l Širše območje Radovljice in Lesc omejujejo: Radovljica, Lancovo, Sp. Lipnica, Kamna Gorica, Podnart, Ljubno, Brezje, Otok, Dvorska vas, Begunje, Poljče, Hlebce, Hraše, Studenčice, Lesce.
III/2 Širše območje Bleda omejujejo: Zg. Gorje, Jezero Bled, reka Sava, Bodešče, Koritno, Bled mesto, Zasip, Podhom, Sp. Gorje.
III/3 Širše območje Bohinja omejujejo: Nomenj, Bitnje, Bohinjska Bistrica, Brod, Savica, Kamnje, Polje, Ribčev laz, Stara Fužina, Studor, Srednja vas v Bohinju, Bohinjska Češnjica, Jereka.
IV. kakovostna skupina območij:
IV. kakovostna skupina območij obsega ureditvena območja ostalih naselij in zaselkov, ki jih Dolgoročni plan občine Radovljica opredeljuje kot "zazidana območja", vključno z območji VIII. kategorije in na katerih se pobira nadomestilo v skladu z zakonom.
5. člen
Območja iz prejšnjega člena tega odloka, na katerih je obvezno plačilo nadomestila, so opredeljena na grafičnih prilogah na temeljnih topografskih načrtih v merilu
1:5000, ki so sestavni del odloka in so na vpogled pri občinskem upravnem organu za urejanje prostora.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
6. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo merila: 1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih,
5. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.
7. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti priključka na te naprave se ovrednoti z naslednjim številom točk:
------------------------------------------------------------------------------
Število točk A) B) C) D)
Opremljenost industrija posl. dej. izobraž. stanov.
proizvodnja obrt. pro. znan. raz. dom. za
energetika storitve dejavnost stare.
bančništvo kmetij. umetnost samski
PTT transp. šolstvo. in dij.
gostin. jav. uprava domovi
počit. družb. dej.
dejav. zdravstvo
trgovina otr. varstvo
turizem kultura
------------------------------------------------------------------------------
1. Opremljenost s cestami
a) zasilni cest. dovoz
orientacij, svet. 20 15 10 5
b) makadam. utrd.cest.,
posamezne svetil. 30 20 15 8
c) asfalt, cestišče
brez robnikov, JR
na drogovih 40 30 20 10
d) asfalt, utrd. cest. z
robniki in vsaj enim
hodnikom za pešce, JR v
kabelski izv. in kandel. 50 40 25 15
e) sodobno oprem. cest. z
robniki, dvostran. hodn.
za pešce, zelenimi loč.
pasovi oziroma drevoredi,
JR v kabel, izvedbi in
kandelabri 60 45 30 15
2. Opremljenost s parkirišči
a) možno parkir. na vozišču 30 20 15 8
b) posebej urejena parkirišča
(neplačl.) 60 45 30 15
3. Opremljenost z zele-
nimi in rekreacijski-
a) mi površinami
urejene zelenice z
nasadi in grmičev. 30 20 15 8
b) urejene zelen, z na-
sadi in urej. šport.
rekreac. obj. v neposr.
bližini (do 200 m) 40 30 20 10
4. Opremljenost s
kanalizacijo 60 45 30 15
5. Opremljenost z
vodovodom 50 40 25 15
6. Opremljenost s
plinovodom
a) dimenzioniranje za
kuhanje 30 25 15 10
b) dimenzion. za kuha-
nje in ogrevanje 50 40 30 20
7. Opremljenost z
vročevodom (topl.) 80 50 35 30
8. Opremljenost z
elektriko 50 30 20 10
9. Opremljenost s PTT 50 30 20 10
10. Opremljenost z jav-
nim mest. prometom
a) proga s frekvenco do
50 minut 60 45 30 15
b) proga s frekvenco do
nad 50 minut 30 20 15 10
------------------------------------------------------------------------------
Stavbna zemljišča z manj kot tremi komunalnimi objekti in napravami se ne točkujejo, oziroma se na takih stavbnih zemljiščih ne pobira nadomestilo.
8. člen
Po namembnosti oziroma namenu uporabe se stavbna zemljišča v I., II., III. in IV. kakovostni skupini uvrstijo v naslednje kategorije:
A) za gospodarske dejavnosti, industrijsko proizvodnjo, energetiko, obrtno proizvodnjo, bančništvo, PTT;
B) za poslovne dejavnosti, obrtne storitve, servisne dejavnosti, kmetijstvo, transport, gostinstvo, turizem, trgovino, počitniško dejavnost;
C) za družbene dejavnosti, javno upravo, izobraževanje, znanstveno-raziskovalno dejavnost, kulturo, umetnost, šolstvo, otroško varstvo in telesno kulturo, zdravstvo;
D) za stanovanja, domove za stare, samske in dijaške domove;
Glede na lego in namembnost se stavbno zemljišče točkuje z naslednjim številom točk:
-------------------------------------------------------------------------------
Vrsta rabe oziroma dejav. 1. območje 2. območje 3. območje 4. območje
-------------------------------------------------------------------------------
A. gosp. dej., industrij. a) 450 a) 350 a) 250 a) 100
proizv., energetika, b) 400
obrtna proizvodnja, c) 350
bančništvo, PTT
B. poslovne.dejav., obrt. a) 300 a) 250 a) 175 a) 50
storitve, servis, dej. b) 250
kmetij., transp., gos- c) 200
tinstvo, trgov., turiz.
počitniška dejavnost
C. družb. dej. Javna upra- a) 175 a) 100 a) 80 a) 30
va, izobr., znanst. razi- b) 150
skovalna, dej., kultura, c) 125
umetnost, šolstvo., otr.
varstvo, leles. kult.,
zdrav.,
D. stanovanja, samski in a) 100 a) 60 a) 40 a) 15
dijaški domovi b) 80
c) 60
-------------------------------------------------------------------------------
Če za nezazidano stavbno zemljišče ni mogoče določiti vrste rabe oziroma dejavnosti se pri odmeri upošteva načrtovana raba razen v primerih, ko je v izvedbenem aktu opredeljena možnost začasne drugačne rabe.
9. člen
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah, za katera se plačuje najemnina, kampi, golf igrišča, hipodromi, teniška igrišča, odprti bazeni in kopališča, kamnolomi, peskokopi, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti, kot določa prejšnji člen.
10. člen
Smotrna izkoriščenost zazidanega stavbnega zemljišča se meri s faktorjem izkoriščenosti zemljišča, ki predstavlja razmerje med bruto zazidano površino obstoječih objektov in površino s prostorskim dokumentom zaokroženega območja ter se točkuje z naslednjim številom točk:
-----------------------------------------------------------------------------
Faktor izkoriščenosti
zemljišča I. območje II. območje III. območje IV. območje
-----------------------------------------------------------------------------
do 0,2 120 60 30 0
0,2-0,4 60 30 15 0
0,4-0,6 30 15 0 0
0,6-0,8 15 0 0 0
nad 0,8 0 0 0 0
-----------------------------------------------------------------------------
11. člen
V gospodarskih in poslovnih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z možnostjo pridobivanja dohodka, ki je posledica izjemno ugodnih lokacij stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so opisane z mejami naslednjih območij:
a) RADOVLJICA: Področje ob komunikaciji Radovljica – Lesce, in sicer od zavarovalnice Triglav do bencinske črpalke na Gorenjski cesti, od banke, vključno z Linhartovim trgom
b) LESCE: Področje ob komunikaciji Lesce – Bled od trgovine Merkur do železniške proge vključno z območjem železniške postaje.
c) BLED: Cesta svobode od GH Toplice do Festivalne dvorane, Ljubljanska cesta od križišča s Cesto svobode do križišča s Prešernovo cesto, Ulica narodnih herojev, celotno jezersko obrežje.
d) BOH. BISTRICA: Območje ob komunikaciji Boh. Bistrica – Ribčev laz, in sicer od križišča za Tolmin do mostu čez potok Bistrica, območje jezerske obale.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunajo za naslednje vrste dejavnosti:
------------------------------------------------
Vrsta dejavnosti I. območje
------------------------------------------------
1. zunanja trgovina, bančništvo,
poslovne storitve, manjalnice 300
2. trgovina na debelo, gostinske
storitve, turistično posre-
dovanje, 200
3. trgovina na drobno, obrtne 150
storitve, saloni za osebno
nego in podobne dejavnosti 150
------------------------------------------------
Pri odmeri nadomestila po kriteriju iz zgornje tabele se ne upoštevajo podobmočja.
12. člen
Za uporabo javnih površin za namene določene v tabeli, se obračuna nadomestilo z naslednjimi vrednostmi:
---------------------------------------------------------------------
Namen uporabe I. II. III. IV.
javnih površin območje območje območje območje
---------------------------------------------------------------------
1. Točilnice na prostem 600 500 400 0
2. Gosp. in zabav, prired. 550 500 400 0
3. Stojnice, sejmišče 500 450 400 0
4. Kioski
- za čas postavitve
do 1 leta 400 300 200 0
- za čas postavitve
nad 1 leto 200 150 100 0
5. Gostinski vrtovi 300 150 100 0
---------------------------------------------------------------------
IV. OBVEZNOST PLAČEVANJA NADOMESTILA
13. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe:
– stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže za osebni avto,
– poslovna površina je čista tlorisna površina prostora in vseh zaprtih prostorov, ki so funkcionalno vezani na ta poslovni prostor,
Za poslovni prostor se štejejo tudi manipulativne odprte površine zemljišč, ki služijo poslovni dejavnosti.
Če površin iz prve ali druge alinee ni mogoče nedvoumno določiti po zgornjih kriterijih, se upoštevajo podatki za odmero davka od stavb.
14. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od površine, nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
15. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo neposredni uporabniki zemljišč oziroma stavb ali delov stavb (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
16. člen
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 8., 9., 10. in 11., člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke.
Nadomestilo za uporabo, javnih površin iz 12. člena se določi tako, da se število točk iz tabele pomnoži s številom dni uporabe javne površine in z vrednostjo točke ter s m2 zasedene javne površine.
17. člen
Za določanje oziroma izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Zavezanci so dolžni prijaviti potrebne podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v 15 dneh po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila in prijaviti vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nastanek, sprememba ali prenehanje obveznosti plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se pri odmeri nadomestila upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala, oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe pri zazidanih površinah. Pri nezazidanih zemljiščih se upoštevajo spremembe, ki jih evidentira Geodetska uprava in se upoštevajo od 1. januarja naslednjega leta, ko so spremembe nastale oziroma skladno z vnosom sprememb Geodetske uprave, če so za. to dane tehnične možnosti.
Razvrstitev posameznih stavbnih zemljišč v skladu z opredeljenimi merili iz 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12. člena opravi pristojna služba pri Upravi za urejanje prostora.
Na zahtevo občinskega upravnega organa, so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. V primeru, da zavezanci ne sporočijo sprememb iz predhodnega odstavka, zagotovijo podatke za odmero nadomestila upravnemu organu, organizacije in organi, ki jih pooblasti upravni odbor sklada stavbnih zemljišč.
18. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih v 4. členu, določi vsako leto do 20. marca Skupščina občine Radovljica. Vrednost točke je glede na dejavnost lahko različna, prav tako je lahko različna za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče. Pri določanju vrednosti točke se upošteva predvsem letni program sklada.
19. člen
Nadomestilo se plačuje mesečno, trimesečno ali polletno. Pravne osebe morajo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati v dvanajstih (12) enakih mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v mesecu, plačani pa morajo biti v petnajstih dneh zapadlosti.
Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
20. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe in zaščite, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, za objekte, ki jih uporabljajo društva, ki ne opravljajo pridobitnih dejavnosti ali oddajajo prostore za nepridobitno dejavnost, in za objekte v uporabi Rdečega križa.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona.
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva pridobitve uporabnega dovoljenja za stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Nadalje so oproščeni nadomestila tudi občani, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, potres, požar), dokler se posledice ne odpravijo.
Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti pri upravnem organu, pristojnem za javne prihodke.
Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila lahko vloži zavezanec. O oprostitvah odloča upravni odbor sklada stavbnih zemljišč.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki opravlja obrtno dejavnost, ki je zavezanec plačila nadomestila, če:
– v določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila
– prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila. Z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Nadzor nad plačevanjem nadomestila v primerih, ko so zavezanci pravne osebe, opravlja Služba družbenega knjigovodstva.
23. člen
Odlog, delno oprostitev, ali oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na predlog pravne osebe odobri upravni odbor sklada.
24. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/86, 7/88).
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1994.
Št. 414-10/1993-7
Radovljica, dne 20. oktobra 1993.
Predsednik
Skupščine občine
Radovljica
Vladimir Černe, dipl. inž. l. r.
