Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93), 55. in 117. člena Sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list RS, št. 2/91) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 25. seji zbora združenega dela, na 25. seji zbora krajevnih skupnosti in na 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 7. 10. 1993 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja BO 2/3 Topniška vojašnica, ki jih je na osnovi izbrane in dopolnjene natečajne rešitve avtorjev Andreja Mlakarja in Ferda Jordana izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Kardeljeva pl. 23, pod številko projekta 4325 v maju 1993.

Sestavni deli odloka so:
1.1. regulacijska karta M 1:500
1.2. katastrski načrt M 1:1000
1.3. grafični izvleček iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000
2. Soglasja
Obrazložitev meril in pogojev je priložena odloku.

Meja območja urejanja BO 2/3 Topniška vojašnica poteka po oseh Dunajske, Topniške, Peričeve in Kržičeve ulice.
Meja je grafično določena na regulacijski karti iz 2. člena odloka.

Na celotnem območju veljajo splošna merila in pogoji tega odloka, dopolnjujejo pa jih posebna določila za posamezne funkcionalne enote v območju.

Na celotnem območju so dovoljeni naslednji posegi:
– odstranitev vseh obstoječih objektov in naprav;
– odstranitev drevja, skladno z določili regulacijske karte iz 2. člena odloka;
– vsi posegi v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;
– novogradnje objektov, gradnja prometne in komunalne infrastrukture, zunanje ureditve in zasaditve.
Vsi možni posegi v funkcionalnih enotah A, B in C morajo biti tako izvedeni, da ne bodo predstavljali grajenih ovir, tako da bodo vse funkcionalne enote dostopne in uporabne za funkcionalno ovirane ljudi.

Pri oblikovanju je poleg posebnih določil treba upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti. Pomen regulacijskih elementov je naslednji:
RL – regulacijska linija razmejuje območje cestnega sveta od ostalega območja.
GL – gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije;
GM – gradbena meja je linija, ki jo novogradnje ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;
Obveznost zasaditve (oziroma ohranitve) visoke vegetacije zavezuje zasebnega in javnega investitorja, da ob zaključku gradnje vsakega objekta ali skupine objektov predvideno vegetacijo zasadi oziroma jo ob vsakem poseganju ohranja;
Funkcionalna enota je površina za eno ali več zaključenih gradbenih parcel ali parcel drugačne rabe;
Pretežno utrjena površina je tlakovana površina z mikrourbano opremo in z vegetacijo v koritih;
Pretežno zelena površina je travnata površina s tlakovanimi ali peščenimi potmi, z zasaditvami vegetacije in z igrali.

Vsi glavni dostopi do objektov, tako javnih kot stanovanjskih, lokalov, primarne peš poti v zunanji ureditvi in parkirni prostori (parkirišča) morajo biti oblikovani brez grajenih ovir, tako da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

Razdelitev območja na funkcionalna zemljišča oziroma gradbene parcele mora zagotavljati celovito in enotno urejanje zunanjih površin v območju.
Funkcionalno zemljišče objekta obsega le obod, to je površino pritličja objekta. Vsakemu m2 površine objekta pripada sorazmerni del zunanje ureditve v območju svoje funkcionalne enote in parka do regulacijske linije.
Zunanje površine mora urejati enotno upravljalec, ki je privatno ali javno podjetje, in ga v sorazmernem deležu plačujejo vsi lastniki objektov v območju, oziroma prebivalci mesta na način, ki velja za mestne javne površine.
Gradbena parcela objekta obsega nujno potrebno velikost zemljišča za organiziranje gradnje.

Območje urejanja sodi v območje razglašenega arheološkega spomenika rimske Emone, zato je obvezen arheološki nadzor pri vseh zemeljskih delih oziroma zaščitno izkopavanje v primeru najdb.

Območje BO 2/3 Topniška vojašnica se priključuje na mestni cestni sistem iz Dunajske, Topniške, Kržičeve in Peričeve ulice. Pri označenih prehodih za pešce, bodisi s semaforjem ali brez, je treba robnik pločnika poglobiti v vsej širini prehoda. Znotraj obodnega cestnega sistema so dovoljene le urgentne poti in peš poti. Urgentne poti so lahko istočasno tudi peš poti. Pogoj za vsako novogradnjo je zagotovitev normativnega števila parkirnih mest znotraj funkcionalne enote. Na 50 parkirnih mest naj bo 1 invalidsko parkirno mesto.

Gradnja objektov in naprav za komunalo, energetiko in telekomunikacije je dovoljena v celotnem območju urejanja.

Vsi objekti morajo biti priključeni na naslednjo infrastrukturo: kanalizacija, vodovod, električno omrežje, toplovod, plin, PTT, CTV in javno razsvetljavo.
 
Kanalizacija
Za odvajanje odpadne vode je potrebno zgraditi nove kanale mešanega sistema, in sicer:
– dva kanala po Dunajski cesti; severno od podhoda kanal Ø25 in kanal Ø80 ter prečni kanal Ø70;
– južno od podhoda kanal Ø25, kanal Ø30 in Ø40;
– kanal Ø30, Ø50, ki se bo izlival v obstoječi zbiralnik po Peričevi ulici;
– kanal Ø30, Ø40 v peš poti po zahodni strani stanovanjskih objektov in kanal Ø30 in Ø25 ob vzhodni strani stanovanjskih objektov; oba se bosta izlivala v obstoječi zbiralnik Ø210;
– kanal Ø30, Ø40 po peš poti ob zapadni strani stanovanjskih objektov;
– kanal Ø70, Ø60, Ø80, Ø50 in Ø40 po Peričevi ulici, ki se bodo izlivali v obstoječi kanal po Peričevi ulici;
– kanal 080 po Topniški cesti, ki se bo izlival v obstoječi zbiralnik Ø210.
Vodo s strešnih površin in površin, namenjenih izključno za peš promet, se mora odvodnjavati v ponikovalnico.
Priključevanje interne kletne kanalizacije objektov mora potekati preko črpališč.
 
Vodovodno omrežje
Za vodooskrbo obravnavanega območja bo potrebno zgraditi javne vodovode s hidranti, ki bodo potekali po obodnih cestah:
– v Dunajski cesti dva vodovoda Ø200 m/m v komunalnem kolektorju in Ø100 m/m po zapadni strani Dunajske ceste;
– del vodovoda Ø200 v Topniški cesti;
– vodovod Ø150 v Peričevi cesti;
– vodovod Ø100 v peš poti;
– vodovod Ø150 po zapadni strani parka. Vodomerne postaje bodo zgrajene v kleteh objektov.
 
Električno omrežje
Za napajanje nove gradnje z električno energijo je predvidena gradnja štirih transformatorskih postaj, ki morajo biti locirane v 1. kleti objektov.
Napajanje bo izvedeno iz dveh strani: iz RTP Bežigrad in iz RTP Center.
Obstoječe kable, ki potekajo po Kržičevi in Topniški ulici ter Dunajski cesti, je treba prestaviti v novo kabelsko kanalizacijo.
Pod Dunajsko cesto bo potekal elektro kabel v novem komunalnem kolektorju v delu od obstoječega (objekt Petrol) do križišča s Topniško cesto.
 
Vročevodno omrežje
Za oskrbo objektov s toplotno energijo za ogrevanje in pripravo tople vode je treba:
– prestaviti obstoječi vročevod DN 500 v novi komunalni kolektor;
– zgraditi novi vročevod DN 200 in DN 150 v komunalnem kolektorju po Dunajski cesti s tremi odcepi DN 100 za napajanje vseh objektov ob njej;
– zgraditi je treba nov vročevod DN 150, DN 1000, DN 80 in DN 65 po peš poti za napajanje stanovanjskih objektov;
– po Peričevi ulici predvideti rezervno traso za vročevod DN 600;
– pri gradnji podhoda (podaljšek povezave iz Plave lagune) je potrebna višinska uskladitev z obstoječim vročevodom.
 
Plinsko omrežje
Za oskrbo objektov na stanovanjskem delu obravnavanega območja je treba zgraditi nov plinovod po Peričevi ulici profila DN 50 in DN 100.
Za oskrbo poslovnih objektov in hotela je treba zgraditi nov plinovod DN 200 na Dunajski cesti.
 
PTT omrežje
Za napajanje območja je treba zgraditi novo izdvojeno elektronsko centralo RDLU. Povezana bo s kablom z optičnimi vlakni ha ATC Center II na Cigaletovi ulici.
Za postavitev izdvojene enote RDLU je treba zagotoviti prostor za postavitev postaje v prvi kleti z naslednjimi zahtevami:
– tloris prostora 8 x 6 m;
– višina prostora min. 3,2 m;
– nosilnost tal 10.000 N/m2;
– pridobljena moč 3 x 35 A.
V načrtovanem komunalnem kolektorju vzdolž Dunajske ceste je treba predvideti 3 police za potrebe TK omrežja (dve AC cevi za optični kabel).
Po obodnih cestah Peričevi in Topniški je treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo.
Po Kržičevi ulici je treba obstoječi kabel prestaviti v novo kabelsko kanalizacijo.
 
CTV – kabelska televizija
Trase za kabelsko distribucijski sistem je treba zagotoviti v kabelski kanalizaciji PTT omrežja.
 
Javna razsvetljava
Za osvetljevanje obravnavanega območja se lahko uporabijo različni tipi svetilk, različnih višin glede na zasnovo zunanje ureditve v območju.
Javna razsvetljava se mora napajati iz novozgrajenih prižigališč javne razsvetljave in iz obstoječega omrežja.
Instalacije se morajo izvesti z zemeljskim kablom tipa PP41. Kjer prečka utrjeno površino, mora biti kabel položen v zaščitne cevi. Ostalo polaganje se lahko izvrši prosto v zemljo na globini 0,8 m. Kabel naj se zaščiti z opozorilno folijo, položeno na globini 0,45 m.
Javna razsvetljava mora delovati po enotnem sistemu krmiljenja.
 
Komunalni kolektor pod Dunajsko cesto
Za napajanje območja BO 2/3 s komunalnimi vodi, je treba zgraditi komunalni kolektor pod Dunajsko cesto kot nadaljevanje obstoječega.
V komunalnem kolektorju morajo potekati naslednji komunalni vodi: vodovod, elektrika, PTT in vročevod.
Za odcepe komunalnih vodov je treba predvideti še stranske komunalne kolektorje manjših dimenzij.
Prečkanje komunalnega kolektorja s kanalizacijo na Kržičevi ulici je treba višinsko uskladiti.

Vsi posegi v prostoru so dovoljeni, če v prostoru ne povzročajo večjih motenj, kot je s predpisi dovoljeno.
 
Varstvo zraka
Prezračevanje iz objektov in podzemnih garaž je izvedeno z odvodnimi kanali z izpustom nad objekti ali na drug ustrezen način.
 
Varstvo pred hrupom
Območje ob Dunajski cesti in Topniški ulici v delu do globine 50 m od roba ceste uvrščamo v območje četrte stopnje zahtevnosti, kjer je maksimalno dovoljena ekvivalentna raven hrupa 60 dB(A) v dnevnem in 50 dB(A) v nočnem času. Ostali del območja uvrščamo v območje tretje stopnje zahtevnosti, kjer je maximalno dovoljena ekvivalentna raven hrupa 55 dB v dnevnem in 45 dB v nočnem času po odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
Na vseh objektih, ki so načrtovani ob cestnem obodu območja, je na fasadah, ki ležijo vzporedno in pravokotno na ceste, potrebno izvesti pasivno zaščito pred hrupom s fasadnimi stenami in okni, ki imajo dovolj veliko zvočno izolirnost. Pri zahtevi po zvočni izolirnosti oken 35 dB ali večji mora biti urejeno prezračevanje teh prostorov pri zaprtih oknih. V pritličjih stanovanjskih objektov so dovoljene le dejavnosti, ki ne generirajo prekomernega hrupa.
 
Varstvo voda
Območje leži v tretjem varstvenem pasu varovanja vodnih virov, zato je pri posegih v prostor treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode v Ljubljani.
 
Osončenje
Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni minimalni pogoji naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov.
 
Odstranjevanje odpadkov
Odjemna oziroma zbirna mesta za smetnjake morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja ali na javni površini, prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico, ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob. Za objekte ob Dunajski cesti morajo biti odjemna mesta locirana v prvi kleti ob servisni cesti, za ostale objekte pa ob Topniški, Peričevi in Kržičevi ulici.

V načrtovanih objektih je obvezna ojačitev plošče nad kletjo, tako da bi zdržala rušenje objekta nanjo. Debelina plošče mora biti najmanj 16 cm. Pri obtežbi plošče nad kletjo je treba povečati koristno obtežbo še z dodatnimi 2,0 kN/m2.
Do vseh predvidenih objektov v območju mora biti zagotovljen dostop in prostor za delovanje intervencijskih vozil. Večjim objektom ob Dunajski cesti mora biti zagotovljen dostop s treh oziroma štirih strani, ostalim objektom pa vsaj z dveh ali treh strani. Širina intervencijskih poti na mestih, potrebnih za delovanje intervencijskih vozil, mora biti 5 m ali več, na dostopih pa minimalno 3 m. Odmiki poti od objektov morajo biti 3 do 8 m. Minimalni radiji obračanja morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo.
Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. AB plošče pod intervencijskimi potmi, ki potekajo preko kleti, morajo biti dimenzionirane kot mostovi DIN 1027.
Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice ali manjše oblikovano drevje, zasajeno na medsebojni razdalji, večji od 8 m.
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.
V postopku priprave lokacijske dokumentacije mora biti izdelana strokovna požarnovarnostna ocena gradnje oziroma posegov v prostor.

Možni posegi
– gradnja objektov
– gradnja podzemnih parkirišč in garaž
– gradnja podzemne pasaže z lokali
– zunanja ureditev
– postavitev mikrourbane opreme Namembnost objektov in površin
– poslovna, trgovska, gostinska, hotelska
– javne površine z urbano opremo
Vsa pritličja so namenjena javnem programu, od tega je trgovskega programa vsaj 50%. Kolikor bo namembnost objektov 4 in 5 hotelska, je lahko izraba pritličja prilagojena hotelskemu programu.
 
Namembnost kleti
– javni program ob pasaži
– parkirišča, garaže, servisi in pomožni prostori za objekte oziroma programe v funkcionalni enoti
 
Etažnost
– objekt 1 P + 6
– objekt 2 P + 9 – objekt 3 P + 9
– objekt 4 P + 9 do P + 12
– objekt 5 P + 2
– kletne etaže in mezzanini – število ni omejeno Maksimalna bruto etažna višina pritličja je 4,50 m. Maksimalna bruto etažna višina etaž je 3,40 m. Kolikor bo v zadnji etaži objekta 4 poseben program, je etažna višina te etaže lahko večja. Skupna etažna višina etaž nad vencem (na višini P + 9) objekta 4 ne sme presegati 12 m. lahko pa so višine drugačne kot pod vencem.
 
Oblikovanje
Arhitektura posameznih objektov mora biti oblikovana kot del stavbnega niza.
Pritličje: višina pritličja mora biti enaka za objekte 2, 3, 4. Ob Dunajski cesti je obvezno oblikovanje umaknjenega pritličja znotraj gradbene linije objekta (s stebriščem ali pod konzolo). Višina umaknjenega pritličja je dve etaži, širina minimalno 2.5 m.
Venec: zadnja etaža na objektih 2, 3 in 4 ob Dunajski cesti je umaknjena za minimalno 2.5 m v globino objekta in oblikovana kot venec.
Strehe: strehe so lahko poljubno oblikovane. Servisni del mora biti v srednji tretjini objekta in ne sme presegati višine zadnje etaže več kot za tri metre.
Vogali: vogali objektov so lahko poljubno oblikovani.
Fasade: vse fasade morajo biti oblikovane z upoštevanjem različnosti glede na lego objektov ob mestni vpadnici oziroma ob parku. Fasade ob parku so bolj raznolike in strukturirane. Fasade ob Dunajski cesti so oblikovane kot del arhitekture niza z enako kvaliteto fasadnih materialov. Načrtovanje slepih fasad ni dovoljeno.
Fasada ne sme biti v celoti steklena. Požarne stopnice morajo biti načrtovane znotraj gradbenih mej.
Nadstreški so dovoljeni izven gradbenih linij in mej ob Kržičevi in Topniški ulici ter ob parku, če so del arhitekturne kompozicije objekta. Izvedeni morajo biti v kovinski konstrukciji in steklu.
Izveski nad lokali morajo biti oblikovani enotno; minimalna višina od tal je 2.20 m.
Pasaže: pasaža v objektu 1 mora biti oblikovana kot pokrit trg z minimalno širino 12 m in višino dveh etaž.
Pasaža v objektu 2 mora biti oblikovana kot prehod do Dunajske ceste minimalne širine 5 m.
Kolikor bosta objekta 4 in 5 poslovno trgovska, mora biti pasaža oblikovana kot prehod do Topniške ulice minimalne širine 5m; v primeru, da bo v objektu hotelski program, je pasaža lahko del javnega hotelskega programa z minimalno širino 5m.
V podaljšku podzemne pasaže iz Plave lagune je treba načrtovati pasažo z javnim programom. Minimalna širina pasaže je 5m.
Zunanje površine: zunanje površine so pretežno tlakovane in ob parku opremljene z bogato urbano opremo (svetilna telesa, klopi, senčnice, fontane, stoječa voda, skulpture). Prostor med objektoma 2 in 3 mora biti oblikovan kot trg z vhodi v kletni trgovski del. Odprti deli ob vhodih v kletni del naj ne presegajo 10% površine trga.
Vertikalne povezave s kletno etažo so pod enakimi pogoji možne tudi s ploščadi med objektoma 3 in 4. Dostopnost in parkiranje
Dovozi do objektov morajo biti načrtovani z Dunajske ceste, Topniške in Kržičeve ulice. Parkiranje ob obodnih cestah mora biti načrtovano kot kratkotrajno, ostala parkirna mesta morajo biti načrtovana v kletnih etažah.
Posebni pogoji
Gradbene meje objektov in lokacije uvozno izvoznih ramp v kletne etaže se lahko uskladijo v okviru lokacijske dokumentacije.

Možni posegi
– gradnja objektov;
– gradnja podzemnih parkirišč in garaž;
– zunanja ureditev;
– postavitev mikrourbane opreme. Namembnost objektov in površin
– stanovanjski objekti;
– stanovanjski objekti z javnim programom v pritličju;
– objekti s pretežno javnim programom.
Javni program v objektih je lahko poslovna, trgovska, storitvena in zdravstvena dejavnost.
V objektih 1, 5, in 11 je lahko javni program v več etažah ali v celotnem objektu.
Javni program mora biti v pritličjih vseh objektov, izjemoma so lahko stanovanja v pritličjih ali delih pritličij v objektih št. 4, št. 6, št. 7, št. 10.
Zadnja etaža mora biti oblikovana kot terasna stanovanja ali ateljeji.
Proste površine med objekti so namenjene parkovni ureditvi in tlakovanim površinam.
Površine med objekti 4, 6, 7 in 10 ter urgentno potjo se lahko oblikuje kot zunanje podaljške stanovanj – atrije, maksimalne globine 5 m.
Kletne etaže so namenjene garažiranju, parkiranju, shrambam za stanovalce in skladiščem lokalov v funkcionalni enoti. Prva klet je namenjena parkiranju in garažiranju za stanovalce objektov nad kletjo.
Ostale kleti so lahko namenjene tudi javnemu parkiranju, garažiranju in servisom.
 
Etažnost
Objekta 1 in 11 – P + 6 Objekti 2 do 9 – P + 4 Klet – število etaž ni omejeno Maksimalna bruto etažna višina javnega pritličja je. 4,0m.
Maksimalna bruto etažna višina stanovanjske etaže je 3,0 m.
Višina kleti se lahko spreminja v odvisnosti od zunanje ureditve med objekti.
 
Oblikovanje objektov
Vse fasade morajo biti oblikovane. Slepe fasade niso dovoljene.
Enake višine pritličij in vencev morajo imeti naslednji objekti: 2 in 3; 8 in 9; 4, 6, 7, 10.
Pritličja morajo imeti umaknjen hodnik pred lokali ob daljši stranici stavbe (arkade ali konzola), vendar znotraj gradbenih linij in mej.
Ograje okrog atrijev morajo biti oblikovane skladno z arhitekturo objektov in z ostalimi elementi zunanje ureditve.
Balkoni in lože so lahko načrtovani izven gradbenih linij objektov, vendar znotraj gradbenih mej.
Zadnja etaža mora biti oblikovana kot terasna stanovanja ali ateljeji.
Vse strehe morajo biti oblikovane v bakru z maksimalnim naklonom 20°.
Zaželene so raznoliko oblikovane strehe.
Nadstreški so dovoljeni le pred stanovanjskimi vhodi, kolikor ni izvedeno umaknjeno pritličje. Oblikovani morajo biti v materialih, ki prevladujejo na objektu.
Pešpot sredi območja se lahko proti Topniški in Kržičevi ulici nadaljuje s pasažo skozi objekta 1 in 11. Minimalna širina pasaže je 5m.
Izveski nad lokali morajo biti oblikovani enotno; minimalna višina od tal je 2.20 m.
 
Oblikovanje zunanje ureditve
Prostor med obcestnimi parkirišči (kolesarsko stezo) in gradbeno linijo objektov mora biti oblikovan kot enotna tlakovana površina, namenjena pešcem. V tej površini je dovoljena zasaditev drevja, postavitev svetilk javne razsvetljave, košev za odpadke in klopi. Postavitev ostale opreme, ki ovira pot pešcev, ni dovoljena.
Proste površine med objekti morajo biti oblikovane enotno s pretežno tlakovanimi površinami ob vhodih in pretežno zelenimi površinami na drugi strani objektov. Zunanje površine morajo biti oblikovane kot skupna površina, brez ograj ali drugačnih fizičnih pregrad med posameznimi objekti.
 
Dostopnost in parkiranje
Dovozi do objektov morajo biti načrtovani s Peričeve, Topniške in Kržičeve ulice. Parkiranje ob obodnih cestah mora biti načrtovano kot kratkotrajno in za obiskovalce, ostala parkirna mesta morajo biti načrtovana v kletnih etažah.
 
Posebni pogoji
Gradbene meje objektov in lokacije uvozno izvoznih ramp v kletne etaže se lahko uskladijo v okviru lokacijske dokumentacije.

Možni posegi
– zunanje ureditve: zasaditve, tlakovanja, postavitev mikrourbane opreme;
– gradnja urgentnih poti;
– gradnja komunalne infrastrukture.
Namembnost površin
– parkovne površine z urbano opremo.
Oblikovanje
Območje mora biti zasnovano kot enoten urbani parkovni prostor, namenjen izključno pešcem.
Programsko intenzivno naj bo oblikovan del območja ob urgentni poti.
Osrednji del območja naj bo pretežno ozelenjen in oblikovan z nizkim rastjem.

Servisna cesta
Za napajanje območja z Dunajske ceste in Topniške ulice ter kratkotrajno parkiranje je treba zgraditi vzporedno z obema cestama servisno cesto z neposrednimi uvozi z Dunajske in Topniške ceste ter izvozi na Topniško in Peričevo ulico.
Profil: enosmerna cesta z enostranskim poševnim parkiranjem.
Dunajska cesta
Profil: štiripasovna mestna cesta z vmesnim rezervatom za mestno železnico, robno zelenico, kolesarsko potjo in pločnikom.
Križišča: križišči s Kržičevo ulico in Topniško cesto morata biti polni.
Pločnik ob vzhodnem robu poteka med načrtovanimi objekti in načrtovano servisno cesto.
Ob zahodnem robu parkirišča ob načrtovani servisni cesti potekata kolesarska steza in zelenica z drevoredno zasaditvijo.
Rekonstrukcija Dunajske ceste v območju BO 2/3 lahko poteka fazno.
Za izgradnjo objektov ob Dunajski cesti je treba rekonstruirati križišče Dunajske ceste in Kržičeve ulice z uvozom na načrtovano servisno cesto ob vzhodnem robu Dunajske ceste.
Do izgradnje dokončnega profila Dunajske ceste bo prostor med načrtovano servisno cesto in obstoječo traso Dunajske ceste zelenica.
Do izgradnje mestne železnice se obstoječi drevored ob robu sedanje Dunajske ceste v delu, ki se ne rekonstruira, ohrani.
Topniška ulica
Profil: štiripasovna cesta z razširitvami v križiščih za zavijalne pasove, obojestranski robni zelenici, kolesarski stezi in pločnika. Pločnik na južni strani poteka ob načrtovanih objektih.
Križišča: križišči z Dunajsko cesto in Peričevo ulico morata biti polni.
Peričeva ulica
Profil: 10,5 m vozišče, obojestransko poševno parkiranje, ločeni zavijalni pasovi v križiščih in za uvoze v podzemna parkirišča, robni zelenici ali drevoredna zasaditev v tlakovani površini, kolesarski stezi in pločnika. Ohranita se obstoječi drevored in peš pot ob vzhodnem robu ceste.
Kolikor ni ramp, se na istem mestu lahko izvedejo dodatna parkirišča.
Križišča: križišči s Topniško in s Kržičevo ulico morata biti polni.
Del Peričeve ulice med Kržičevo in Linhartovo ulico se uredi kot enosmerna ulica z obodnim parkiranjem, kolesarskima stezama in pločnikoma.
Kržičeva ulica
Profil: 10,5 m vozišče, obojestransko poševno parkiranje, ločeni zavijalni pasovi v križiščih in za uvoze v podzemna parkirišča, obojestranski kolesarski stezi in pločnika.
Križišča: križišči z Dunajsko cesto in s Peričevo ulico morata biti polni.
Z rekonstrukcijo se širina obstoječega pločnika na južni strani ceste ne sme zmanjšati.
V podaljšku osi Vodovodne ceste se oblikuje prostorski poudarek.
Del Kržičeve ulice med Peričevo in Vojkovo ulico se uredi kot enosmerna ulica z obodnim parkiranjem, kolesarskima stezama in pločnikoma.

Sočasno s pričetkom gradnje objektov v A in B funkcionalni enoti je treba rekonstruirati cestni obodni sistem – Dunajsko s servisno cesto, Topniško cesto, Peričevo in Kržičevo ulico v prečnih profilih, definiranih v 17. členu tega odloka, vključno s pripadajočimi križišči in nivojskimi parkirišči ter zasaditi načrtovano drevje na raščenem terenu in v obcestnih zelenicah.
Do izgradnje Dunajske ceste v profilu, ki ga določa dolgoročni plan, je treba urediti površino med načrtovano servisno cesto in obstoječo Dunajsko cesto kot zelenico z ohranitvijo obstoječega drevja in z zasaditvijo novega drevoreda v vzhodni robni zelenici Dunajske ceste. Drevoredno zasaditev v funkcionalni enoti C je treba izvajati skladno s potekom gradnje v funkcionalnih enotah A in B.
Podaljšanji pasaže pod Kržičevo ulico in Dunajsko cesto sta lahko samostojni fazi.

Za vse objekte ali skupine objektov se pridobi arhitekturna rešitev z natečajem.

Avtorja izbrane natečajne rešitve iz prvega člena odloka in avtorji stavbne arhitekture obvezno strokovno sodelujejo, in sicer tako, da imata prva dva pristojnosti z vidika urejanja območja ter oblikovanja zunanjega prostora z ureditvami površin in zasnove kleti, drugi pa pristojnosti z vidika oblikovanja stavbne arhitekture. Morebitne strokovne spore arbitrira strokovni konzilij za urbanistična vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljana.

Avtorja v prvem členu tega odloka citirane rešitve imata pravico in dolžnost:
– opozarjati na neskladnost realizacij s prostorskimi ureditvenimi pogoji, pri čemer o morebitnih neskladjih odločajo mestni in občinski upravni organi;
– izdelave načrtov zunanjih površin in pripadajoče opreme za zagotovitev enotnosti urbanističnega standarda in oblikovne celovitosti območja;
– sodelovanja pri arhitekturnih natečajih za objekte kot projektanta ali člana ocenjevalne komisije.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B 2 Bežigrad-vzhod (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89 in Uradni list RS, št. 27/92) v delih, ki se nanašajo na območje urejanja BO 2/3 Vojašnica Ljube Šercerja.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu občine Ljubljana Bežigrad, pristojnem za urejanje prostora, pri upravni organizaciji mesta Ljubljane za prostorsko in urbanistično načrtovanje in pri Krajevni skupnosti Boris Kidrič.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.