Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o parlamentarni preiskavi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. novembra 1993.

Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.

Če v neki zadevi že teče kazenski postopek, to ni ovira, da ne bi bila o njej v okviru pristojnosti Državnega zbora izvedena tudi parlamentarna preiskava.

(1) V preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec:
– če je preiskovanec ali priča v zadevi, ki se preiskuje,
– če je ali je bil s preiskovancem ali njegovim pravnim pooblaščencem v zakonski zvezi oziroma živi ali je živel z njim v izvenzakonski skupnosti ali če je s preiskovancem ali njegovim pravnim pooblaščencem v sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
– če je bil sam ali je oziroma je bila katera od oseb iz prejšnje alinee odgovorna oseba v organu ali pravni osebi, katere dejavnost se preiskuje, v času, na katerega se nanaša preiskava,
– če je ali je bil kakorkoli udeležen v kazenskem ali drugem sodnem ali upravnem postopku ali postopku o prekršku, ki je v neposredni zvezi s predmetom preiskave.
(2) Če so okoliščine iz prejšnjega odstavka znane ob imenovanju preiskovalne komisije, tak poslanec ne sme biti imenovan v preiskovalno komisijo. Kolikor take okoliščine nastanejo pozneje ali se zanje izve šele pozneje, mora tak poslanec takoj prenehati z delom v preiskovalni komisiji, predsednik preiskovalne komisije pa mora o tem takoj obvestiti Državni zbor s predlogom, da takega poslanca razreši in imenuje v preiskovalno komisijo drugega poslanca. Če se okoliščine iz prejšnjega odstavka nanašajo na predsednika preiskovalne komisije, obvesti o tem Državni zbor namestnik predsednika preiskovalne komisije.
(3) V postopku parlamentarne preiskave preiskovanci ne morejo zahtevati izločitve članov preiskovalne komisije zaradi dvoma o njihovi nepristranosti.

V postopku parlamentarne preiskave je zagotovljeno, varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost človekove zasebnosti.

(1) Stroški preiskovalne komisije bremenijo proračun Republike Slovenije. Preiskovancem in njihovim pravnim pooblaščencem, pričam in izvedencem se stroški povrnejo po pravilih, ki veljajo za kazenski postopek, če pa je prizadeta pravna oseba, potem pa po pravilih, ki veljajo za postopek o prekrških. Pri tem se ne uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o naložitvi plačila stroškov obdolžencu, če je spoznan za krivega oziroma določbe zakona o prekrških o plačilu stroškov za pravno osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena ter o nagradah izvedencev in pravnih pooblaščencev preiskovancev na zahtevo upravičencev odloča preiskovalna komisija. Upravičenec, ki se s to odločitvijo ne strinja, lahko zahteva odmero stroškov pri pristojnem sodišču.

(1) V dokaznem sklepu, ki ga sprejme pred začetkom dokazovanja, preiskovalna komisija določi način izvedbe parlamentarne preiskave in dokazila. V dokaznem sklepu se praviloma določijo tudi preiskovanci.
(2) Preiskovalna komisija lahko dokazni sklep kadarkoli spremeni ali dopolni.
(3) Pri dokaznem sklepu je preiskovalna komisija vezana na sklep Državnega zbora o uvedbi parlamentarne preiskave.

(1) Preiskovanci so osebe, na katere se parlamentarna preiskava nanaša v celoti ali deloma.
(2) Če preiskovanci niso določeni že z dokaznim sklepom, lahko preiskovalna komisija z dopolnitvijo dokaznega sklepa kadarkoli ugotovi, kdo je preiskovanec. Osebe, ki bi. bile lahko preiskovanci, to lahko tudi same prijavijo predsedniku preiskovalne komisije, preiskovalna komisija pa z dopolnitvijo dokaznega sklepa odloči, ali jim bo priznala tak položaj. Zoper odločitev preiskovalne komisije ni pritožbe.
(3) Preiskovanec se povabi z zaprtim pismenim vabilom, ki obsega: naslov preiskovalne komisije, ime in priimek preiskovanca, dokazni sklep in opis predmeta parlamentarne preiskave, kraj, kamor naj pride, dan in uro, kdaj naj pride, navedbo, da se vabi kot preiskovanec, opozorilo, da bo prisilno priveden, če ne pride, uradni pečat in podpis predsednika preiskovalne komisije.
(4) Preiskovanci ne smejo biti zaslišani kot priče, če se preiskava opravlja zoper njih. Če pride v poštev njihovo zaslišanje, imajo smiselno enak položaj kot ga ima pri zaslišanju v kazenskem postopku obdolženec.
(5) Če je bil nekdo v postopku parlamentarne preiskave že zaslišan kot priča, kasneje pa je postal preiskovanec, se poročilo preiskovalne komisije ne more opirati ha njegovo izpovedbo kot priče.
(6) Preiskovanec sme sodelovati pri izvajanju dokazov, razen če je preiskovalna komisija sklenila, da se iz prostora, kjer se izvajajo dokazi, preiskovanec začasno odstrani zato, ker sopreiskovanec ali priča v njegovi navzočnosti noče izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govoril resnice. Po vrnitvi preiskovanca na zasedanje preiskovalne komisije se mu prebere izpovedba sopreiskovanca oziroma priče. Preiskovanec ima pravico postavljati sopreiskovancu oziroma priči vprašanja, predsednik preiskovalne komisije pa ga vpraša, ali ima kaj pripomniti k njuni izpovedbi. Po potrebi se opravi soočenje.
(7) Preiskovancem lahko pri uveljavljanju njihovih pravic pomagajo pravni pooblaščenci. Preiskovanci lahko predlagajo dokaze. Pričam in izvedencem smejo postavljati vprašanja.
(8) Prizadete pravne osebe imajo v postopku parlamentarne preiskave smiselno enak položaj kot pravne osebe po zakonu o prekrških.

(1) Priče in izvedenci so se dolžni odzvati vabilu preiskovalne komisije. Priče se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se navede: ime, priimek in poklic vabljenega, kdaj in kam naj pride, parlamentarna preiskava, zaradi katere je vabljen, navedba, da se vabi kot priča in opozorilo na posledice neupravičenega izostanka. Ko je priča prvič vabljena, jo je treba v vabilu poučiti, da ima pravico vzeti si pravnega pooblaščenca in da je pravni pooblaščenec lahko navzoč pri njenem zaslišanju.
(2) Zoper izostalega izvedenca, ki je bil v redu vabljen ali noče opraviti izvedenskega dela, se lahko na zahtevo preiskovalne komisije na pristojnem sodišču izrečejo denarne kazni po zakonu o kazenskem postopku.
(3) Na zahtevo preiskovalne komisije odredi pristojno sodišče privedbo preiskovanca, priče ali izvedenca.
(4) Preiskovalna komisija lahko pri pristojnem sodišču zahteva, da se odredi hišna ali osebna preiskava in zaseg predmetov.

Glede oprostitve in odklonitve pričevanja ter oprostitve izvedenstva se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.

(1) Pred pričetkom pričevanja je treba priče poučiti o njihovi pravici, da odklonijo odgovor na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s tem spravile sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali v kazenski pregon.
(2) Priče in izvedence je treba pred začetkom zaslišanja opozoriti, da morajo izpovedati po resnici. Opozoriti jih je treba na kazenskopravne posledice krive izpovedbe. V postopku pred preiskovalno komisijo se priče in izvedenci ne zaprisežejo.

(1) Priče se zaslišujejo vsaka zase. Pri tem ne smejo biti navzoče priče, ki še niso bile zaslišane.
(2) Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev.
(3) Priče in izvedence zaslišuje predsednik komisije. Ko predsednik komisije konča zaslišanje posamezne priče ali izvedenca, jim lahko člani komisije naravnost postavljajo vprašanja, preiskovanci pa smejo postavljati vprašanja naravnost pričam in izvedencem le z dovoljenjem predsednika komisije.
(4) Predsednik komisije lahko zavrne vprašanja preiskovanca, ki so neprimerna in niso povezana z zadevo. Če predsednik komisije prepove določeno vprašanje ali odgovor, sme preiskovanec zahtevati, naj o tem odloči preiskovalna komisija.
(5) Če je preiskovalna komisija sklenila, da je vprašanje, na katero je že bilo odgovorjeno, nedopustno, se poročilo preiskovalne komisije na takšno vprašanje ne sme sklicevati.
(6) Priča se med zaslišanjem lahko posvetuje s svojim pravnim pooblaščencem, ali naj odgovori na zastavljeno vprašanje ali ne (prvi odstavek 10. člena).

Preiskovancem in pričam se vročijo zapisniki o njihovih zaslišanjih. Preiskovanci in priče lahko v 8 dneh ugovarjajo vsebini zapisnika o. njihovem zaslišanju. O ugovorih odloča preiskovalna komisija.

(1) Sodišča in drugi državni organi so dolžni preiskovalni komisiji dati potrebno pravno pomoč. Pri tem morajo postopati kar se da hitro.
(2) Preiskovalna komisija lahko sklene, da se priče ali izvedenci zaslišijo pred sodiščem. Ustrezno zahtevo je treba vložiti pri sodišču, na čigar območju naj bi potekala preiskava.
(3) Zahtevi je treba priložiti sklep o predmetu preiskave in dokazni sklep. Če je potrebno, se v zahtevi vprašanja podrobneje opredelijo in obrazložijo.
(4) Prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence: privedba, kazni, hišna in osebna preiskava in zaseg predmetov se v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča. Ustrezno zahtevo z obrazložitvijo, ki ji je treba priložiti sklep o predmetu preiskave, je treba vložiti pri sodišču, na čigar območju naj bi se izvedel omenjeni ukrep. Zaprošeno sodišče ni upravičeno ocenjevati umestnosti ukrepa. Če pa meni, da ni v skladu z zakonom, zahteva odločitev višjega sodišča. Zoper odločitev višjega sodišča ni pritožbe. Sodišče obravnava te zahteve prednostno.

(1) Vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo in vsi nosilci javnih pooblastil so dolžni kadarkoli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise.
(2) Sodišča so dolžna preiskovalni komisiji predložiti tiste dele svojih spisov, ki se nanašajo tudi na predmet preiskovalne komisije. Če gre za nedokončane zadeve, jih mora preiskovalna komisija čimprej vrniti sodišču.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena, ki nasprotujejo ugoditvi zahteve, ker bi to po njihovem mnenju škodovalo odnosom Republike Slovenije z drugimi državami ali njeni varnosti, so dolžni ugoditi ponovni zahtevi preiskovalne komisije.

(1) Predsednik in člani preiskovalne komisije so ves čas dela preiskovalne komisije in po njeni razpustitvi dolžni varovati tajnost zaupnih dejstev, s katerimi so se seznanili. Brez dovoljenja predsednika Državnega zbora ne smejo pričati pred sodiščem ali pred drugimi organi.
(2) Če se predsednik ali član preiskovalne komisije, v okviru preiskovalne naloge seznani s tujo tajnostjo, tajnostjo iz poimensko imenovane osebne sfere ali poslovno tajnostjo, sme takšno tajnost razkriti le, če ima pooblastilo prizadete osebe. To ne velja, če zakon nalaga razkritje tajnosti.

(1) Priča, izvedenec, cenilec, prevajalec ali tolmač, ki v postopku parlamentarne preiskave pred sodiščem ali preiskovalno komisijo po krivem izpove, izvedenec ali cenilec, ki da krivo pisno mnenje, ali prevajalec, ki da lažni pisni prevod, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če ima dejanje iz 1. odstavka tega člena posebno hude posledice za preiskovanca, se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(3) Če storilec prostovoljno prekliče svojo krivo izpovedbo preden izda preiskovalna komisija svoje končno poročilo, se kaznuje z denarno kaznijo, sme pa se mu tudi odpustiti kazen.

(1) Kdor z namenom, da bi preprečil ali otežil dokazovanje v parlamentarni preiskavi, skrije, uniči ali poškoduje tujo listino ali jo napravi delno ali popolnoma nerabno, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor brez upravičenega razloga preiskovalni komisiji ne izroči zahtevanih spisov ali listin ali ne dovoli vpogleda v te listine ali spise, ali priča, ki kljub -opozorilu na posledice, brez zakonitega razloga noče pričati pred preiskovalno komisijo.

Kdor neupravičeno izda, kar je izvedel v postopku parlamentarne preiskave, za kar je z zakonom določeno, da se ne sme objaviti, ali je bilo z odločbo preiskovalne komisije ali sodišča odločeno, da ostane tajno, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

(1) Če ni drugače določeno, je pristojno sodišče po tem zakonu sodišče prve stopnje v Ljubljani.
(2) Poleg določb zakona o kazenskem postopku in zakona o prekrških, ki se po tem zakonu neposredno uporabljajo, se glede drugih vprašanj, ki z njim niso urejena, smiselno uporabljajo tudi druge ustrezne splošne določbe zakona, o kazenskem postopku ter njegove določbe o preiskavi in glavni obravnavi, glede prizadetih pravnih oseb pa zakon o prekrških.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.