Uvedbo parlamentarne preiskave lahko predlaga vsak poslanec.
Državni zbor mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev ali Državni svet.

Predlog oziroma zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se vloži pisno.
Predlog oziroma zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– zahtevek za odreditev parlamentarne preiskave,
– navedbo razlogov za uvedbo parlamentarne preiskave,
– predlog dokazov, ki naj se izvedejo v parlamentarni preiskavi, kolikor so ti dokazi znam.
Zahtevek za odreditev parlamentarne preiskave vsebuje kratek opis zadeve javnega pomena, ki je predmet parlamentarne preiskave, in navedbo namena parlamentarne preiskave, po potrebi pa tudi navedbo predvidenega obsega parlamentarne preiskave.
Zahtevek se oblikuje tako, da se lahko povzame kot vsebina akta o odreditvi parlamentarne preiskave (4. člen).
Zahtevi tretjine poslancev za uvedbo parlamentarne preiskave mora biti priložen seznam poslancev z njihovimi podpisi.
Tretjina poslancev oziroma Državni svet (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave) določi svojega predstavnika pri obravnavi zahteve na seji Državnega zbora.

Predlog oziroma zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se pošlje predsedniku Državnega zbora.
Predsednik Državnega zbora uvrsti predlog oziroma zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je predlog vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, oziroma če je zahteva vložena najkasneje 8 dni pred to sejo.
Kadar so razlogi za uvedbo parlamentarne preiskave, ki jo zahteva tretjina poslancev, nastali ali se je zanje zvedelo šele po preteku roka iz prejšnjega odstavka, se zahteva uvrsti na dnevni red seje Državnega zbora, če je vložena do začetka seje.

O predlogu za uvedbo parlamentarne preiskave Državni zbor odloči s sklepom. Državni zbor v sklepu, s katerim odredi parlamentarno preiskavo na predlog, lahko v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz predloga, sme pa predlagano parlamentarno preiskavo tudi zožiti, razširiti ali dopolniti.
O zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave Državni zbor ne glasuje. V aktu, s katerim odredi parlamentarno preiskavo na zahtevo, v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz zahteve, sme pa zahtevano parlamentarno preiskavo tudi razširiti ali dopolniti, kolikor je to v skladu s predmetom in namenom zahtevane parlamentarne preiskave in če temu ne nasprotuje predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave.
Predlogi za razširitev ali dopolnitev zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave se usklajujejo s predstavnikom predlagatelja zahteve v kolegiju predsednika Državnega zbora.

Državni zbor za vsako parlamentarno preiskavo imenuje posebno preiskovalno komisijo.
Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najkasneje pa na prvi naslednji seji.

Preiskovalno komisijo sestavljajo predsednik in njegov namestnik ter najmanj pet članov.
V preiskovalno komisijo se lahko imenujejo samo poslanci.
Če je parlamentarna preiskava uvedena na predlog poslanca ali na zahtevo Državnega sveta, vsaka poslanska skupina lahko zahteva, da ima v preiskovalni komisiji sorazmerno število članov glede na številčno zastopanost poslanske skupine v Državnem zboru.
Če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov. Predsednik preiskovalne komisije se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave.
Poslanska skupina lahko sklene, da v preiskovalni komisiji ne bo sodelovala.

Preiskovalna komisija ima sekretarja.
Preiskovalna komisija ima lahko enega ali več strokovnih svetovalcev, ki nudijo strokovno pomoč predsedniku in članom preiskovalne komisije.
Sekretar komisije ali vsaj en strokovni svetovalec mora imeti visoko pravno izobrazbo in pravosodni izpit.
Sekretar in strokovni svetovalci lahko po pooblastilu preiskovalne komisije opravljajo pripravljalna preiskovalna dejanja.
Za sekretarja in strokovne svetovalce preiskovalne komisije veljajo smiselno določbe 3. člena zakona o parlamentarni preiskavi.

Postopek parlamentarne preiskave obsega:
– pripravljalna preiskovalna dejanja, če so potrebna za pripravo ali dopolnitev dokaznega sklepa,
– oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa,
– izvajanje dokazov,
– posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave,
– izdelavo in sprejem poročila za Državni zbor.

V teku parlamentarne preiskave sme Državni zbor na predlog preiskovalne komisije razširiti obseg preiskave v skladu s 4. členom tega poslovnika.
Če v preiskovalni komisiji nastane dvom o vsebini predmeta parlamentarne preiskave, mora preiskovalna komisija na zahtevo najmanj dveh tretjin navzočih članov zahtevati odločitev Državnega zbora. Odločitev Državnega zbora je sprejeta, če ji ne nasprotuje najmanj tretjina poslancev.

Predsednik preiskovalne komisije vodi postopek parlamentarne preiskave in ima zlasti naslednje pristojnosti:
– sklicuje in vodi seje preiskovalne komisije,
– izdaja odredbe za izvedbo preiskovalnih dejanj,
– določa kraj in čas dokazovanja,
– določa vrstni red zaslišanj preiskovancev, prič in izvedencev,
– daje sodiščem in drugim državnim organom zaprosila za pravno pomoč pri izvedbi preiskave,
– predloži poročilo preiskovalne komisije Državnemu zboru.
Predsednik je pri svojem delu vezan na sklepe preiskovalne komisije.
Predsednik skrbi za vzdrževanje reda na sejah. Iz sejne dvorane, sme odstraniti preiskovance, priče, izvedence in druge udeležence seje, ki ne spoštujejo navodil o vzdrževanju reda.
V odsotnosti predsednika izvršuje njegove pristojnosti njegov namestnik.
Večina članov preiskovalne komisije lahko predlaga razrešitev predsednika preiskovalne komisije.

Preiskovalna komisija je sklepčna, če je navzoč predsednik ali njegov namestnik in večina članov.
Če preiskovalna komisija ni sklepčna, predsednik odloži začetek seje oziroma prekine začeto sejo za določen čas. Če tudi po preteku tega časa komisija ni sklepčna, predsednik določi nov datum seje.
Če se član preiskovalne komisije večkrat neopravičeno ne udeleži seje komisije, predsednik preiskovalne komisije predlaga predsedniku Državnega zbora, naj uvrsti na dnevni red seje Državnega zbora vprašanje razrešitve takega člana.

Preiskovalna komisija sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Preiskovalna komisija mora opraviti pripravljalna preiskovalna dejanja, obvestiti javnost o opravljenih pripravljalnih preiskovalnih dejanjih, postaviti vprašanja državnim organom v zvezi s parlamentarno preiskavo ter sprejeti in izvesti dokaze, če to zahteva najmanj tretjina članov preiskovalne komisije.

Če preiskovalna komisija ugotovi, da varnostni razlogi zahtevajo varovanje preiskovalne komisije ali posameznih njenih članov, predsednik preiskovalne komisije o tem pisno obvesti predsednika Državnega zbora z zahtevo, naj minister za notranje zadeve zagotovi ustrezno varovanje.
Če preiskovalna komisija sklene, da bo preiskovalna dejanja opravila zunaj sedeža Državnega zbora, predsednik preiskovalne komisije o tem pisno obvesti predsednika Državnega zbora.

Preiskovalna komisija lahko kadarkoli sprejme sklep o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki jih opravijo člani preiskovalne komisije ali druge od nje pooblaščene osebe.
S pripravljalnimi preiskovalnimi dejanji se zbira in ureja gradivo za preiskavo in preskrbi potrebno dokazno gradivo, zlasti ustrezni spisi in listine. Lahko se zbirajo tudi obvestila od oseb, ki lahko dajo podatke o obravnavani zadevi.
Pripravljalna preiskovalna dejanja se opravijo brez navzočnosti javnosti. Preiskovalna komisija lahko sklene, da še o opravljenih preiskovalnih dejanjih obvesti javnost.
O kraju in času izvedbe pripravljalnih preiskovalnih dejanj se obvestijo vsi člani preiskovalne komisije. Ti imajo pravico, da so navzoči pri pripravljalnih preiskovalnih dejanjih.
O pripravljalnih preiskovalnih dejanjih se vodi zapisnik.
Ko so pripravljalna preiskovalna dejanja opravljena, se o njihovem izidu obvestijo vsi člani preiskovalne komisije.

Dokazi se izvajajo na seji, ki je odprta za javnost.
Izvajanje dokazov poteka po vrstnem redu, ki ga določi predsednik po sklepu preiskovalne komisije.
Pred pričetkom izvajanja dokazov morajo priče na zahtevo predsednika komisije zapustiti sejno dvorano. Če tako sklene preiskovalna komisija, morajo zapustiti sejno dvorano tudi osebe, za katere je predvideno, da bodo zaslišane, vendar preiskovalna komisija o tem še ni sklepala.
Magnetofonsko in slikovno snemanje in prenašanje seje je dovoljeno, če komisija na sklene drugače.

Dokazi, ki so označeni kot zaupni, se izvajajo na seji brez navzočnosti javnosti.
Preiskovalna komisija sme pri izvajanju dokazov izključiti javnost v celoti ali pri posameznih dokazilih, če to narekuje utemeljen interes posameznika ali če preiskovanec ali priča v navzočnosti javnosti noče izpovedovati ali če okoliščine kažejo, da v navzočnosti javnosti ne bo govoril resnice. O izključitvi javnosti iz teh razlogov preiskovalna komisija odloči z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Preiskovalna komisija sme, razen v primerih iz prejšnjega odstavka pri izvajanju dokazov izključiti javnost, če to narekuje javni interes. Odločitev o tem sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov.
O izključitvi javnosti odloča preiskovalna komisija na seji brez navzočnosti javnosti. Če je sprejet sklep o popolni ali delni izključitvi javnosti, mora biti tak sklep objavljen na seji, ki je odprta za javnost.

Posvetovanja preiskovalne komisije se opravijo na seji brez navzočnosti javnosti.

O sejali preiskovalne komisije se vodi zapisnik in dobesedni zapis (magnetogram).
Zapisnik vodi sekretar ali strokovni svetovalec preiskovalne komisije, podpišeta pa ga predsednik preiskovalne komisije in zapisnikar.
Zapisnik vsebuje: kraj in čas seje, imena in priimke predsednika oziroma namestnika predsednika in navzočih članov preiskovalne komisije, imena in priimke drugih oseb, ki sodelujejo na seji, podatek, ali je bila seja odprta ali zaprta za javnost, ter bistvene podatke o poteku dokazovanja. Sestavni del zapisnika je dobesedni zapis (magnetogram) seje.
Za obravnavanje in za zapisnik o izvajanju dokazov, ki so označeni kot zaupni, veljajo ustrezni predpisi o varovanju tajnosti in akti Državnega zbora o ravnanju z zaupnimi gradivi.
Dokler parlamentarna preiskava ni končana, se sme zapisnike sej preiskovalne komisije dati le sodiščem in drugim državnim organom, kadar imajo ti na podlagi zakona pravico zahtevati izročitev listin na vpogled.

Zapisnike o preiskovalnih dejanjih zaprošenih sodišč in drugih državnih organov ter spise, ki so bili sestavljeni pri pripravljalnih preiskovalnih dejanjih ali služijo kot dokazila, je treba pred preiskovalno komisijo prebrati.
Na seji se lahko sporoči le bistvena vsebina zapisnikov in spisov iz prejšnjega odstavka.
Na seji, ki je odprta za javnost, se ne preberejo zapisniki in spisi niti se ne sporoči njihova bistvena vsebina, če vsebujejo podatke, za katere preiskovalna komisija ugotovi, da so podani pogoji za izključitev javnosti.

Pred koncem posvetovanj sme biti javnost obveščena o poteku seje, ki je zaprta za javnost, samo, če je tako sklenila preiskovalna komisija, in le v obsegu, ki ga je določila.

Na predlog preiskovalne komisije Državni zbor lahko prekine parlamentarno preiskavo. Parlamentarne preiskave ni mogoče prekiniti, če temu nasprotuje predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali preiskovanec.
Prekinjeno parlamentarno preiskavo je- mogoče kadarkoli nadaljevati po sklepu Državnega zbora na predlog preiskovalne komisije, predlagatelja zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali preiskovanca. Predlog za. nadaljevanje prekinjene preiskave je treba uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najmanj osem dni pred sejo.
Državni zbor lahko vsak čas med postopkom parlamentarne preiskave ustavi parlamentarno preiskavo na predlog preiskovalne komisije, predlagatelja zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali tretjine poslancev. Preiskave ni mogoče ustaviti, če temu nasprotuje predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali tretjina poslancev.
Ustavljene parlamentarne preiskave ni mogoče obnoviti v isti mandatni dobi Državnega zbora, razen če se odkrijejo bistveno nova dejstva o zadevi, ki v predhodnem postopku niso bila znana.
Če je predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave tretjina poslancev, se šteje, da predlagatelj zahteve nasprotuje prekinitvi oziroma ustavitvi parlamentarne preiskave, če temu nasprotuje večina vseh podpisnikov zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave.

Po končani parlamentarni preiskavi preiskovalna komisija predloži Državnemu zboru pisno poročilo. Poročilo mora vsebovati opis poteka postopka, dokazila in bistvene ugotovitve preiskave ter predlog sklepov, ki naj jih po obravnavi sprejme Državni zbor.
Če v preiskovalni komisiji ni soglasja o ugotovitvah preiskave, je treba v poročilu navesti tudi ločena mnenja.
Po sklepu Državnega zbora, ki ga sprejme na zahtevo predlagatelja zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali tretjine poslancev, mora preiskovalna komisija med parlamentarno preiskavo predložiti Državnemu zboru vmesno poročilo o poteku preiskave. Vmesno poročilo lahko preiskovalna komisija predloži Državnemu zboru tudi na lastno pobudo.

Če se pokaže, da preiskovalna komisija ne bo mogla opraviti svojega dela do konca mandatne dobe Državnega zbora, mora preiskovalna komisija pravočasno, najkasneje pa za obravnavo na zadnji seji Državnega zbora, predložiti Državnemu zboru poročilo o poteku in ugotovitvah preiskave ter o razlogih, zaradi katerih komisija preiskave ne bo mogla končati.
Parlamentarna preiskava, ki ni bila končana v mandatni dobi Državnega zbora, se šteje za zaključeno. Novi Državni zbor lahko ponovno uvede tako parlamentarno preiskavo v skladu s tem poslovnikom.

Državni zbor pri obravnavi poročila preiskovalne komisije lahko ugotovitve in ocene preiskovalne komisije sprejme ali zavrne, lahko pa tudi zahteva dopolnitev postopka parlamentarne preiskave.
Predloge sklepov iz poročila preiskovalne komisije Državni zbor lahko sprejme ali zavrne, lahko pa sprejme tudi drugačne sklepe.

Kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno, veljajo za uvedbo parlamentarne preiskave ter za imenovanje in delo preiskovalne komisije določbe poslovnika Državnega zbora.

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.