Skupščina občine Celje je na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni l. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni l. RS, št. 26/90 in 18/93) in 4. člena Odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine (Uradni I. RS, Št. 13/90, 22/90, 23/90, 37/90, 31/91, 14/92 in 12/93) na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 10. 1993 sprejela

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Celje in v skladu z določbami srednjeročnega plana občine Celje sprejme lokacijski načrt za zgraditev centralne čistilne naprave Celja, za rekonstrukcijo lokalne ceste št. 2357 ter za zgraditev brvi čez Savinjo v Tremerju in Košnici (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je izdelal Razvojni center – Planiranje d.o.o. iz Celja pod št. proj. 513/89 v novembru 1992.

Lokacijski načrt vsebuje tekstualne opise in grafične priloge, ki se nanašajo na območje urejanja centralne čistilne naprave Celja z zmogljivostjo, organizacijo, velikostjo, oblikovanjem objektov in naprav, rešitvami za varstvo okolja ter na traso in elemente primarnega zbiralnika za tranzit odpadne vode GZ-0, rekonstrukcijo lokalne ceste št. 2357 z brvjo v Tremerju in Košnici, rekonstrukcijo cestnega križišča v Košnici in ureditvijo avtobusnih postajališč.

Območje centralne čistilne naprave Celja leži na levem bregu Savinje pod Rifengozdom v oddaljenosti ca. 4 km od sotočja Savinje in Voglajne severovzhodno od naselja Tremerje. Območje se nahaja v k. o. Zagrad in meri 3,97 ha. Meja ureditvenega območja centralne čistilne naprave poteka na zahodu od zahodnega roba lokalne ceste št. 2357 – pare. št. 1433/3 proti jugu vzporedno z železnico po parceli 1464/1. Pri oddaljenosti 15 m severovzhodno od železniškega mostu čez Savinjo se meja usmeri k mostnemu vogalu in ob robu mostu vstopi v strugo Savinje – parcela št. 1461/5, kjer vključuje dostop na' brv za pešce in kolesarje čez Savinjo na Tremerju. V smeri proti jugu se nadaljuje po spodnjem robu brežine struge Savinje po parceli 1461/5 na dolžini ca. 240 m, kjer pri robu dovoza na prodišče izstopi iz struge, prečka lokalno cesto parc. št. 1432/1 in nadaljuje po pobočju hriba Vipota – parcela št. 1398/6; zavije proti severu in prečka parcele 1398/10, 1398/9, 232/2, 1406/3, 1407 in 1464/11 ter se pri lokalni cesti pare. št. 1433/3 na severu območja sklene.
Trasa primarnega zbiralnika za tranzit odpadnih voda GZ-0 poteka od spojnega objekta kanalizacijskih zbiralnikov-GZ-1, GZ-2 in RZ-10 nad sotočjem Savinje in Voglajne do centralne čistilne naprave Celja po levem bregu Savinje, in sicer preko parcel v k. o. Celje 1928. 1929, 11930, 2505/1 in 2563 in v k. o. Zagrad 1440/1,
1464/1, 686/2, 1461/1, 1440/7, 693/2, 694, 1462/2, 971/1, 971/2. 977, 1439/1, 1439/3, 1461/2, 1464/12, 1461/3,1461/5, 1464/1 in 1408. Dolžina trase GZ-0 je 3930 m.
Priključni odseki zbiralnikov GZ-2, RZ-10 in GZ-1 do GZ-0 potekajo po naslednjih parcelah: 2518/1, 1928 k. o. Celje (GZ-2); 2505/1, 1928 k. o. Celje (RZ-10), 2503; 2511/2, 2511/1, 1928 k. o. Celje (GZ-1). Dovozna cesta do spojnega objekta in zadrževalni bazen na GZ-0 se nahajata na parcelah 2505/7, 2505/5, 2518/1, 1928 k. o. Celje.
Rekonstrukcija lokalne ceste št. 2357 na odseku od izliva Pečovnice v Savinjo do območja CČN poteka po parcelah k. o. Zagrad 1439/3, 1464/12. 1464/10, 1433/3, 1398/1, 1432/1 in 1464/11. Rekonstruirani odsek lokalne ceste št. 2357 od območja CČN do občinske meje Celje – Laško vključuje traso po obstoječi cesti na parceli 1432/2 k. o. Zagrad z delnimi posegi na obrobne parcele 1418/1, 1419, 1428, 1420 in 1421 k. o. Zagrad.
Brv čez Savinjo v Tremerje poteka preko parcele 1461/5, k. o. Zagrad oziroma 900/4 k. o. Tremerje.
Brv čez Savinjo pri Košnici prečka parceli k. o. Zagrad 1461/3 in 1461/2 oziroma 688/1 k. o. Košnica. Dostopna peš oziroma kolesarska pot na brv čez Savinjo na njenem levem bregu poteka preko parcel 1461/2, 1464/1 (podhod pod železnico) in ob vznožju železniškega nasipa do priključka na rekonstruirano lokalno cesto št. 2357 po parcelah: 1400/2, 1401/5, 1401/4, 1401/3, 1464/5 in 1433/3 k. o. Zagrad.
Ureditveno območje za rekonstrukcijo križišča v Košnici vključuje parcele oziroma dele parcel k. o. Košnica 138/3, 519/3, 688/1, 900/1. 883/4, 674/1, 686/3, 496/2, 519/2, 674/2, 519/4, 519/1, 522/14 in 505/15.

Ureditvena območja iz 3. člena tega odloka so namenjena za izgradnjo skupne komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo 120.000 E s primarnim zbiralnikom za tranzit odpadne vode GZ-0 in za naslednje prometne ureditve: rekonstrukcijo lokalne ceste št. 2357 od izliva Pečovnice do občinske meje Celje – Laško, izgradnjo brvi v Košnici in Tremerju ter rekonstrukcijo cestnega križišča v Košnici z avtobusnima postajališčema.
– Območje centralne čistilne naprave vključuje vse potrebne objekte in naprave za sodobno tehnologijo čiščenja komunalnih odplak z ureditvenega območja mesta Celje in tistih priključenih naselij, kot so opredeljena v prostorskih sestavinah planskih aktov občine Celje. Osnovni pogoj za izrabo območja je upoštevanje pogojev za varstvo okolja, kot jih določa 11. člen tega odloka, vodnogospodarskih ureditev, ki opredeljujejo višinsko situiranje platoja čistilne naprave oziroma varovanje pred visokimi vodami Savinje, obvezno upoštevanje 12-metrskega minimalnega odmika objektov čistilne naprave od osi skrajnega tira ter rekonstrukcija in prestavitev lokalne ceste št. 2357 na južno obrobje območja CČN. Obvezno je upoštevati geotehnično poročilo o pogojih temeljenja objektov CČN in posegu v strmino pobočja in izvesti potrebna predčiščenja vseh tistih proizvodenj, katerih izpusti odpadne vode ne bi odgovarjali kriterijem za kanalizacijsko priključevanje na komunalno čistilno napravo.
– Primarni zbiralnik za tranzit odpadne vode GZ-0 bo odvajal odplake ureditvenega območja Celja od spojnega objekta glavnih kanalizacijskih zbiralnikov GZ-1, GZ-2 in RZ-10 po levem bregu Savinje do centralne čistilne naprave. Nanj se bodo priključile tudi sušne odplake iz stanovanjskih območij Zagrad, Pečovnik, Košnica in Tremerje ter predhodno razbremenjene mešane odplake iz območja Breg in Polule.
– Rekonstrukcijo lokalne ceste št. 2357 je potrebno izvesti na odseku od izliva Pečovnice v Savinjo do občinske meje Celje – Laško v smislu izboljšanja horizontalnega in niveletnega poteka z voziščem v asfaltirani utrditvi ob upoštevanju pogojev iz 8. člena tega odloka in za ustrezno varen kolesarski promet.
– Izgradnja brvi čez Savinjo v Tremerju je potrebna za dostop pešcev in kolesarjev iz območja Rifengozda na avtobusno postajališče ob magistralni cesti in za povezavo obeh naselij. Upoštevati se morajo določila 9. člena tega odloka.
– Izgradnja brvi čez Savinjo pri Košnici je potrebna za ureditev peš in kolesarskega prometa iz območja Košnice v Celje. Upoštevati se morajo določila 10. člena tega odloka. Sočasno z izgradnjo brvi se ustrezno uredi tudi križišče magistralne z lokalno cesto.

Za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja centralne čistilne naprave je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– višinski gabarit niza objektov na obrežju Savinje ne sme presegati višine 7,0 m; objekti z zahtevano večjo višino zaradi tehnologije se morajo namestiti ob vznožje vzpetine gozdnatega pobočja,
– obvezno je upoštevati določeno gradbeno črto za objekte, oblikovanje objektov pa se mora prilagoditi krajinskim značilnostim (simetrična dvokapnica, temna kritina, ustrezno oblikovana fasada); za tiste objekte, ki bodo zaradi tehnologije izstopali iz okolja, je potrebna študijska obravnava fasade (zasaditev popenjavk, atraktivna barva oziroma poslikava fasade, usklajena z naravnim okoljem),
– zahodno obrobje območja CČN – zgornji rob brežine Savinje je obvezno zasaditi v smislu neformalno oblikovane drevesne in grmovne živice avtohtone vrste (vrba žalujka, jelša, bezeg ipd.),
– obvezna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z zatravitvijo brežin ali ozelenitvijo s pokrovnicami.
Pri izgradnji zbiralnika GZ-0 je potrebno urediti kmetijska zemljišča v prvotno stanje, v kolikor bi bila prizadeta. Humusni sloj zemlje se sme uporabiti samo za sanacijo trase GZ-0.
Zahtevano je ustrezno arhitektonsko oblikovanje obeh brvi čez Savinjo kot lahka, armiranobetonska konstrukcija in ustrezna varovalna ograja v kovinski izvedbi. Urediti je potrebno brežine Savinje ob pešpoteh in dostopih na brv.
V. POGOJI ZA VODNOGOSPODARSKO, PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

Pogoji za urejanje območja centralne čistilne naprave so:
– Upoštevati je določeno višinsko koto platoja čistilne naprave 231,50 in višino levoobrežnega nasipa ob Savinji, ki mora biti minimalno 0,50m nad gladino 10-letne visoke vode.
– Zaledne vode iz območja CČN je potrebno zajeti z muldo na stičišču platoja in vznožja hriba vzhodno od območja CČN; potrebno je kanalizirati hudournik – potok, ki prečka območje, z ozirom na, nihanje podtalnice, ki je vezana na gladino Savinje, in zagotoviti vzgonsko varnost objektov CČN.
– Potrebno je rekonstruirati lokalno cesto št. 2357 od izliva Pečovnice mimo območja CČN do meje z občino Laško ter jo prestaviti na južno obrobje CČN po kroni novo formirane brežine Savinje z določenim 15-metrskim odmikom od vznožja levoobrežnega nasipa Savinje in brez posega v nasip železniške proge; upoštevati je niveleto ceste pri servisnem uvozu v ograjeno območje CČN 231.20.
– Uvoz v območje CČN je potrebno urediti na severnem vstopnem delu, odsek obstoječe lokalne ceste proti hribu pa uporabiti za interno dovozno cesto. Izvesti je potrebno dovozno rampo v strugo Savinje za dovoz na prodišče in urediti dovoz na bermo gorvodno železniškega mostu, ki bo istočasno služil za dostop pešcev in kolesarjev na brv čez Savinjo v Tremerju.
– Za oskrbo CČN s pitno vodo je potrebno zgraditi vodovod s priključkom na bližnji vodni vir skladno s soglasjem upravljalca. Tehnološka voda mora biti zagotovljena z zajemom iz Savinje.
– Sanitarne in odpadne vode iz upravnih in servisnih objektov se morajo speljati v dovodni sistem čistilne naprave. Čiste meteorne vode iz utrjenih površin se bodo skupaj z zalednimi vodami speljale v meteorni kanalizaciji v Savinjo. Iztoka očiščenih odplak in meteornih voda naj bo okoli 50 m pod profilom P 27.
– Oskrba z električno energijo mora biti zagotovljena s priključkom na 10 (20) kV daljnovod Selce – Laško ter z izgradnjo transformatorske postaje na območju CČN.
Obvezna je vzpostavitev dodatnega vira električne energije z agregatom, za priključitev je potrebno dodatno soglasje Elektra Celje.
– Priključek objektov CČN na tt omrežje je obvezen in se bo izvedel na obstoječi medkrajevni zemeljski tt kabel ob železniškem nasipu, katerega je potrebno zaščititi oziroma prestaviti v skladu s pogoji upravljalca. Obvezno je zavarovati ali prestaviti ptt omrežje na območju celotne trase GZ-0 in CČN.

Pogoji za izgradnjo primarnega odvodnika za tranzit odpadne vode GZ-0 so:
– Upoštevati je gladine visokih voda Savinje in Voglajne za preprečitev vdora le-teh v kanal, zadostno globino sifonskih prehodov pri križanjih s Savinjo in Voglajno, poglobitev dna Ločnice in Pečovnice ter zamenjavo cevi kanaliziranih potokov B, C in D na mestih križanja, pri čemer se mora pretok Savinje ustrezno izboljšati:
– Zračenje kanala, (zračnike) je potrebno izvesti nad koto 100-letne vode in; ustrezni oddaljenosti od bivalnih objektov ter vzgonsko varovati objekte in kanal tudi za primer nastopa visokih voda.
– Urediti je potrebno dovozno cesto do spojnega objekta GŽ-1 in GZ-2 nad sotočjem Savinje in Voglajne ob trasi GZ-2 med železniškim nasipom in Voglajno z navezavo na obstoječi cestni priključek pri železniški postavljalnici. Dovozna cesta ne sme posegati v nasip železniške proge, upoštevati je potrebno predpisani minimalni odmik od železnice.
– Izdelati je potrebno detajlna križanja železniške proge z odvodnikom GZ-0. Ob tem je potrebno upoštevati, da ob progi potekajo kabli za SVTK naprave, progovni kabel in PTT medkrajeni kabel. Kovinske naprave in inštalacije, morajo, biti zaščitene proti blodečim tokovom elektrovleke.
– V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je potrebno predložiti v soglasje Slovenskim železnicam, morajo biti obdelani vsi detajli, iz katerih bo razvidno, da so zagotovljeni predpisani odmiki cevovodov od železniške proge, detajl odvodnjavanja pod železniškim mostom v km 526 + 066 (Voglajna) in detajli križanja predvidene kanalizacije z obstoječimi in načrtovanimi tiri postaje Celje.
– Pred pričetkom gradnje GZ-0 je potrebno zakoličiti obstoječe električne kable in tt omrežje, na mestu križanja z odvodnikom jih je potrebno zaščititi. Izkopi v bližini el. kablov, zemeljskih tt kablov oziroma zračnih linij so dopustni samo ročni pod strokovnim nadzorom. Nad traso zemeljskega tt kabla ni dovoljen odvzem ali nasip materiala.

Pogoji za rekonstrukcijo lokalne ceste od izliva Pečovnice mimo območja CČN do občinske meje Celje -Laško so:
– Širina vozišča rekonstruirane lokalne ceste mora biti na čim daljšem odseku 4,50m, kjer to dopušča prostor, pri ožjem profilu je potrebno zgraditi izogibališča. – Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno skladno s soglasjem Slovenskih železnic upoštevati predpisani 8-metrski minimalni odmik rekonstrukcije ceste od osi skrajnega tira brez posega v nasip proge.
– Zavarovati je treba nasip ceste oziroma brežine v območju visoke vode Savinje. Ob strani Savinje je potrebna odbojna ograja in s tem širša bankina.
– Niveletni potek trase ceste v asfaltirani utrditvi se mora izboljšati, pri čemer je potrebno ohraniti tako višinsko kot situativno obstoječe priključke dovozov oziroma dostopov na lokalno cesto.
– Povečati je potrebno obstoječe propuste pod cesto, urediti odvodnjavanje meteornih vod z vozišča. Na delu trase je potrebno izvesti podporni zid in ga opremiti s cestno varnostno ograjo ter pri križanjih ceste s komunalnimi vodi (zemeljski tt kabel, vodovod, elektroomrežje) te zaščititi skladno z zahtevami upravljalcev.
– Za prestavitev in zaščito železniških SVTK kablov, ki potekajo v trasi rekonstruirane lokalne ceste št. 2357, se mora izdelati projekt za izvedbo, v katerem morajo biti obdelani tudi vsi detajli križanja SVTK kablov s komunalnimi, energetskimi, prometnimi in drugimi vodi, potek kablov v preurejenih železniških izpustih in prestavitev SVTK naprav na cestnem prehodu v km 523 in 310, ki bo potrebna za rekonstrukcije lokalne ceste. Projekt za izvedbo je treba predložiti v soglasje Slovenskim železnicam.
– Ob rekonstruirani lokalni cesti je potrebno izvesti zunanjo razsvetljavo.
– Pri prečkanju lokalne ceste z železnico je potrebno upoštevati obstoječe signalnovarnostne naprave. Vzdolž trase je namestiti prometne znake za omejitev hitrosti in znake, ki bodo opozarjali na izogibališča.

Pogoji za izgradnjo brvi čez Savinjo v Tremerju so:
– Upoštevati se mora lokacija brvi na določenem mestu, ki omogoča na levem bregu Savinje dostop na brv pri obstoječem podhodu pod železniškim mostom in se na desnem bregu Savinje povezuje z novim avtobusnim postajališčem ob prestavljeni magistralni cesti v Tremerju.
– Brv mora biti dimenzionirana za pešce in kolesarje z maksimalno svetlo širino 2,6 m in izvedena v lahki armiranobetonski konstrukciji. Dostopi na brv se morajo izvesti s stopniščem in rampo za kolesarje.
– Upoštevati se mora absolutna kota spodnjega roba mostne konstrukcije 232.65.

Pogoji za izgradnjo brvi čez Savinjo pri Košnici in za rekonstrukcijo križišča v Košnici so:
– Upoštevati se mora lokacija brvi na določenem mestu, ki povezuje železniški propust na levem bregu Savinje z avtobusnim postajališčem ob magistralni cesti v Košnici na desnem bregu Savinje.
– Za dostop pešcev in kolesarjev iz območja Košnice preko brvi do lokalne ceste št. 2357 na levem bregu Savinje in po njej proti Celju je potrebno: rekonstruirati križišče na magistralni cesti z avtobusnima postajališčema v Košnici, urediti pešpot od avtobusnega postajališča na desnem bregu Savinje do predvidene brvi v njegovi bližini, na levem bregu Savinje pa razširiti obstoječo pešpot, ki prečka železniško progo pri obstoječem železniškem propustu (potrebno ga je zamenjati in poglobiti) ter urediti pešpot ob nožici nasipa železniške proge Zidani most -Maribor s priključkom na rekonstruirano lokalno cesto Pečovnik – Rifengozd.
– Brv mora biti dimenzionirana za pešce in kolesarje z maksimalno svetlo širino 2,6 m in izvedena v lahki armiranobetonski konstrukciji. Dostopi na brv se morajo izvesti s stopniščem in rampo za kolesarje.
– Obvezno se mora upoštevati absolutna kota spodnjega roba mostne konstrukcije 233.54.
Rekonstrukcija križišča v Košnici vključuje izgradnjo levega zavijalnega pasu na severni strani magistralne ceste M 10-3 iz smeri Tremerje hkrati z razširitvijo za avtobusno postajališče. Potrebno je preurediti zahodno priključno mesto lokalnih cest št. 2358 in 8249 in tudi združitev obeh lokalnih cest pred priključkom na magistralo. Obstoječi odcep ceste v Košnico vzhodno od preurejenega križišča bo lahko služil le kot desni izvoz iz magistrale.

Na področju preprečevanja emisij neprijetnih in škodljivih snovi oziroma na področju varstva zraka so pogoji:
– Vsi potencialni viri onesnaževanja morajo biti sprojektirani, izdelani, zgrajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij neprijetnih ali škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po določbah veljavnih predpisov, ki urejajo ta vprašanja.
– Upravljalec kanalizacije in objektov in naprav čistilne naprave mora uporabljati in vzdrževati objekte, obrate ali naprave tako, da niso prekoračene s predpisi določene meje količin in koncentracij neprijetnih in škodljivih snovi, kise smejo spuščati v zrak. Upravljalec mora zato stalno nadzorovati onesnaževanje, ki bi ga povzročali viri onesnaževanja v njegovih objektih, obratih ali napravah s stalnim sodelovanjem s pristojno inšpekcijsko službo.
Na področju varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju so pogoji:
– Stroji, naprave in priprave morajo biti konstruirane, izdelane, nameščene in uporabljene tako, da pri obratovanju niso presežene s predpisi določene maksimalno dovoljene emisije hrupa, pri tem pa se mora hrup omejiti na najnižjo tehnično dosegljivo mero.
– Vsi stroji, naprave in priprave, za katere je s predpisi določena maksimalna dovoljena emisija hrupa, morajo biti opremljene z ustreznimi atesti.
– Za objekte, in naprave, ki s svojo tehnologijo po naravi stvari lahko predstavljajo močnejše izvore hrupa, je treba pri izdaji lokacijskega dovoljenja predhodno določiti pogoje obratovanja. V slučaju, da se kasneje spremeni obseg ali način obratovanja ter naseljenost okolice, je potrebno na novo določiti pogoje obratovanja.
– Upravljalec čistilne naprave je odgovoren, da hrup v okolju ne preseže določenih maksimalno dovoljenih ravni hrupa, in sicer za dnevni čas 55 dB (A) in za nočni čas 45 dB (A).
– Če ugotovljene emisije hrupa v okolju po izgradnji čistilne naprave presežejo v projektu za izgradnjo določene mejne vrednosti ravni hrupa, se investitorju, dokler se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo, ne more izdati odločbe o uporabnem dovoljenju.
– Upravljalec čistilne naprave je dolžan predložiti rezultate meritev hrupa v okolju na zahtevo pristojnega inšpekcijskega organa tudi za že obratujoče naprave.
– Sestavni del investicije čistilne naprave mora biti tudi ozelenitev njenega funkcionalnega zemljišča v skladu z določbami 5. člena tega odloka in ki se smatra tudi kot aktivni protihrupni ukrep.
Na področju varstva in zaščite voda:
– Objekti in naprave čistilne naprave morajo biti sprojektirani, izdelani, zgrajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da na njih prečiščene odpadne vode, ki se izpuščajo v vodotok, ustrezajo veljavnim predpisom in zahtevam o maksimalni temperaturi, pH vrednosti, petdnevni biokemijski potrebi po kisiku, vrednosti netopnih substanc, vrednosti raztopljenih anorganskih soli, kemijski potrebi po kisiku, vsebnosti celokupnega fosforja, vsebnosti maščob, olj, ki se ekstrahirajo s pentanom in težko hlapnih ogljikovodikov, vsebnosti celokupnih. ogljikovodikov, vsebnosti kloriranih ogljikovodikov in vsebnosti vodohlapnih fenolov ter o maksimalni vsebnosti skupnih poliformnih bakterij, poliformnih bakterij fekalnega izvora in streptokokov fekalnega izvora.
– Če po izgradnji čistilne naprave prečiščene odpadne vode, ki se spuščajo v vodotok, ne bi ustrezale delno ali v celoti zahtevam iz prejšnje alinee, se investitorju, dokler se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo, ne more izdati odločbe o uporabnem dovoljenju.
– Upravljalec čistilne naprave je dolžan predložiti rezultate meritev prečiščene odpadne vode, ki se spušča v vodotok, na zahtevo pristojnega inšpekcijskega organa v dogovorjenih rokih, najmanj pa dvakrat letno oziroma se morajo analize odpadnih voda izvajati skladno z veljavnimi predpisi in strokovnimi navodili pristojnih državnih služb.
– Za zagotovitev stalnega obratovanja naprav čistilne naprave je potrebno izvesti dvojno električno napajanje iz smeri dveh različnih transformatorskih postaj ali dodatni vir električne energije z lastnim agregatom, ki se mu zagotavlja energija iz odpadnih plinov in za rezervo na lahko diesel gorivo.
– Kvaliteta odpadne vode iz proizvodnih (industrijskih) in stanovanjskih območij, ki se bo odvajala po GZ-0 na centralno čistilno naprav, mora biti v določenih mejah onesnaženosti. Vsi onesnaževalci morajo obvezno upoštevati pogoje za priključek na kanalizacijski sistem, kot jih določajo veljavni zakoni in predpisi. V primeru, da odpadne vode ne ustrezajo zahtevanim kriterijem, ki dovoljujejo izpust v kanalizacijo, je obvezno ustrezno predčiščenje odplak posameznega onesnaževalca pred priključitvijo na javno kanalizacijo na njegove stroške. Sprejeti je potrebno tehnični pravilnik o javni kanalizaciji občine Celje, ki bo določal pogoje za priključevanje objektov na javno kanalizacijo in način opuščanja greznic.
– Upravljalec CČN je dolžan mulj iz CČN posušiti in ga sam ali v sodelovanju z zainteresiranim partnerjem obogatiti in ga kot gnojilo ponuditi tržišču. V primeru, da je mulj za tak namen neprimeren (prevelika vsebnost težkih kovin), ga je dolžan prav tako posušiti in sežgati v ustrezni sežigalni napravi ali pa ga. odstraniti kot poseben odpadek na zakonit način. Rešitev po tem odstavku mora biti operativna pred začetkom delovanja CČN.

Za vse objekte in naprave čistilne naprave je treba pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor v posebnem pravilniku o njenem obratovanju predhodno določiti in v organizacijsko-tehnološkem smislu projektno razrešiti vse pogoje iz prejšnjega člena ter jih preveriti v času poskusnega obratovanja.
Sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije za zgraditev čistilne naprave mora biti tudi poseben projekt o poskusnem obratovanju in v njegovem sklopu tudi projektno-tehnološko in investicijsko razrešena predčiščenja onesnaževalcev iz pete alinee tretjega odstavka prejšnjega člena.
Sestavni del odločbe o uporabnem dovoljenju objektov in naprav čistilne naprave mora biti od pristojnega upravnega organa predhodno potrjeni pravilnik o njenem obratovanju.
Za izgradnjo centralne čistilne naprave je potrebno porušiti pomožna gopodarska objekta na parcelah 1409/2 in 1409/3 k. o. Zagrad. Obstoječa stanovanjska objekta se namenita upravnim in spremljajočim dejavnostim čistilne naprave (skladišča ipd.) oziroma je za to namembnost dopustna na isti lokaciji kot novogradnja.

Kot funkcijsko-tehnološka celota s področja odvajanja in čiščenja odplak se bo v prvi etapi zgradila čistilna naprava in GZ-0 z ustrezno zmogljivostjo na površini 26.110 m2 ograjenega območja z vsemi potrebnimi infrastrukturnimi ureditvami, kot jih določa ta odlok. Znotraj tega območja in s širitvijo proti jugu na dodatnih 4.780 m2 zemljišča so zagotovljene površine za dodatne objekte in naprave čistilne naprave z dokončno zmogljivostjo v drugi etapi; možne pa so drugačne etape izgrajevanja CČN, ki pa morajo biti tehnološko usklajene s celostno in sodobno strategijo čiščenja odpadnih vod. Hkrati s projektom posamezne etape je potrebno v skladu z veljavnimi akti s področja zakonodaje o varstvu okolja predpisati, kakšna predčiščenja mora imeti posamezna industrija in proizvodne dejavnosti na območju prispevnega območja k CČN oziroma kakšne odplake lahko v posamezni etapi izpušča v kanalizacijski sistem.
Pred izgradnjo brvi za pešce in kolesarje v Tremerju je potrebno prestaviti magistralno cesto M 10-3 v Tremerju skladno z ureditvenim načrtom Tremerje. Rekonstrukcijo križišča v Košnici je potrebno izvesti pred izgradnjo brvi pri Košnici. Vse te prometne ureditve se izvajajo prioritetno. Rekonstrukcija lokalne ceste št. 2357 se bo izvajala v odvisnosti od izgradnje GZ-0 in CČN.
Začasna namembnost zemljišč, ki niso predvidena za izgradnjo oziroma spremembo namembnosti v prvi etapi, ostane nespremenjena.
Tolerance pri raznolikosti tlorisnih zasnov, vendar znotraj opredeljenih maksimalnih tlorisnih gabaritov in gradbenih črt na območju CČN so možne le na osnovi zahtev tehnologije ob upoštevanju konstant zazidalne zasnove skladno s pogoji tega odloka.
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja ter objektov in naprav CČN so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku tras in njih dimenzioniranju ter spremenjene namembnosti in s tem jakosti komunalnih priključkov zaradi upravičenih kriterijev ekonomičnosti, vendar samo pod pogojem predhodnih soglasij tangiranih upravljalcev in da ne poslabšujejo ekološkega stanja.

Vsi stroški izgradnje in obratovanja centralne čistilne naprave, izvedbe primarnega zbiralnika za tranzit odpadnih voda GZ-0, rekonstrukcije lokalne ceste št. 2357 na odseku od izliva Pečovnice mimo območja CČN do meje z občino Laško in brvi čez Savinjo v Tremerju in Košnici bremenijo investicijo centralne čistilne naprave vzajemno in se ta investicija smatra kot zagotavljanje javnih dobrin na območju občine Celje v sklopu predpisov o gospodarskih javnih službah s področja komunalnega in vodnega gospodarstva in s področja varstva okolja.
Izgradnja brvi v Tremerju in Košnici ter rekonstrukcija križišča v Košnici se smatra za prioritetno.
Investitor in izvajalci so dolžni realizirati vse pogoje iz tega odloka.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem upravnem organu in upravljalcu centralne čistilne naprave Celja.

Nadzor nad izvajanjem tega lokacijskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odloka začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.