Ustavno sodišče je na predlog Ljubljanske banke d.d. iz Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 11. 11. 1993

Sklep Sveta Banke Slovenije o prenehanju veljavnosti sklepa o pogojih in načinu dajanja kreditov bankam in drugim finančnim organizacijam za ohranjanje dnevne likvidnosti (Uradni list RS, št. 21/91-I) in ugotovitveni sklep Sveta Banke Slovenije o prevzemu določenih terjatev in obveznosti od Narodne banke Jugoslavije (Uradni list RS, št. 21/91-I) nista v neskladju z ustavo in zakonom.

Predlagateljica izpodbija v izreku te odločbe navedena sklepa Sveta Banke Slovenije, ker meni, da nista v skladu s tretjim in četrtim odstavkom I. točke temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s 4. členom ustavnega zakona za njeno izvedbo (Uradni list RS, št. 1/91-I) ter z določbo 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I). Po njenem mnenju Svet Banke Slovenije ni bil pristojen za odločanje o prenehanju veljavnosti sklepa Sveta guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, ker je bil to predpis drugega organa in ne organa Banke Slovenije. Če pa je že odločil o prenehanju veljavnosti tega sklepa, potem bi moral po njenem prepričanju s prevzemom pristojnosti prevzeti od Narodne banke Jugoslavije tudi vse obveznosti do bank, torej tudi tiste iz naslova deponiranih deviznih prihrankov občanov, nastale zaradi padca oziroma zmanjšanja le-teh. Predlagateljica meni, da bi Svet Banke Slovenije moral problematiko padca oziroma znižanja deviznih hranilnih vlog urediti v. izpodbijanem ugotovitvenem sklepu tako, da bi s prevzemom obveznosti bank iz naslova črpanih likvidnostnih kreditov, danih s strani Narodne banke Jugoslavije zaradi zmanjšanja deviznih prihrankov občanov pri teh bankah, prevzel tudi vse terjatve bank do Narodne banke Jugoslavije iz naslova deponiranih deviznih prihrankov občanov pri Narodni banki Jugoslavije. Prvi od izpodbijanih sklepov po njenem mnenju učinkuje tudi za nazaj, kar ni v skladu s 155. členom ustave.
Po določbi 2. točke amandmaja XCIX k ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 7/91), še veljavni v času izdaje izpodbijanih sklepov, so bile razveljavljene vse določbe ustave Republike Slovenije, s katerimi je preneseno izvrševanje suverenih pravic Republike Slovenije na organe SFRJ, in določbe, ki urejajo položaj Republike Slovenije v SFRJ ter iz njega izhajajoča razmerja. Prenehala je torej veljati določba amandmaja XXXI, ki je nadomestila 108. člen ustave iz leta 1974. Z ustavnim amandmajem XCIX in temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je bila dana ustavna podlaga za sprejem zakona o Banki Slovenije, s katerim so bili določeni temelji lastnega denarnega sistema in centralno bančno poslovanje za Republiko Slovenijo.
S sprejemom temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 25. junija 1991 je za Republiko Slovenijo prenehala veljati ustava SFRJ. Temeljna ustavna listina določa, da Republika Slovenija prevzame vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ, in da se prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti uredi z ustavnim zakonom (tretji in četrti odstavek, I).
Po določbah 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Pristojnosti, ki so jih imeli po navedenih predpisih organi in organizacije SFRJ, so prešle v skladu s tem zakonom na organe in organizacije Republike Slovenije. Po 5. členu navedenega ustavnega zakona je z dnem njegove uveljavitve poleg drugih organov začela z delom tudi
Banka Slovenije. Organi, našteti v 5. členu ustavnega zakona, so prevzeli svoje pristojnosti v skladu z zakonom.
Navedene določbe temeljne ustavne listine in ustavnega zakona za njeno izvedbo se nanašajo tako na Narodno banko Jugoslavije kot na bivšo Narodno banko Slovenije ter zagotavljajo pravno kontinuiteto te monetarne institucije, ki je začela delovati kot Banka Slovenije s pristojnostmi centralne banke dne 8. 10. 1991. Tega dne je bil uveljavljen tudi zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91-I), kar pomeni njeno monetarno osamosvojitev. Po določbi prvega odstavka 11. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine bo Republika Slovenija na podlagi sporazuma o pravnem nasledstvu SFRJ prevzela tisti delež državnih dolgov SFRJ, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, in tisti delež s strani SFRJ garantiranih dolžniških obveznosti, katerih koristniki so pravne osebe s sedežem na ozemlju Republike Slovenije. Člen 19 istega ustavnega zakona določa, da za dinarske hranilne vloge in sredstva na tekočih računih občanov, vložena v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame jamstvo Banka Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ, pa prevzame jamstvo Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
Na podlagi določbe 94. člena zakona o Banki Slovenije je Banka Slovenije postala pravni naslednik Narodne banke Slovenije, ki je delovala po zakonu o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77 in 9/85) in po zakonu o Narodni banki Jugoslavije in enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin (Uradni list SFRJ, št. 34/89, 88/89 in 61/90). Podzakonski akti, sprejeti na podlagi zakona o Narodni banki Jugoslavije in enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin, veljajo do sprejetja ustreznih predpisov na podlagi tega zakona (93. člen zakona). Ta zakonska določba je pravni temelj za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti sklepa Sveta guvernerjev o pogojih in načinu dajanja kreditov bankam in drugim finančnim organizacijam za ohranjanje dnevne likvidnosti (Uradni list SFRJ, št. 8/91 in 72/91), potem ko je Svet Banke Slovenije izdal lastne ustrezne predpise.
Pri uresničevanju nalog in pooblastil je Banka Slovenije neodvisna (2. člen zakona). Njena organa sta Svet Banke Slovenije in guverner Banke Slovenije (11. člen). Svet Banke Slovenije pri uresničevanju svojih pristojnosti določa denarno politiko in sprejema ukrepe za njeno izvajanje. Pri upravljanju zadev Banke Slovenije Svet Banke Slovenije sprejema sklepe in ukrepe ter odloča o drugih vprašanjih, določenih s tem zakonom in statutom Banke Slovenije (20. člen). Banka Slovenije določa višino, roke za uporabo in vračanje ter druge pogoje za dajanje kratkoročnih kreditov bankam in hranilnicam (30. člen).
Oba izpodbijana sklepa sta bila sprejeta v izjemnih pogojih monetarne osamosvojitve Republike Slovenije, ko dinar ni bil več zakonito plačilno sredstvo na teritoriju Republike Slovenije in ko je Banka Slovenije na podlagi pravic in dolžnosti, določenih v 5. členu zakona, pričela sama uravnavati količino denarja v obtoku ter sama odobravati likvidnostne kredite bankam v novo uveljavljeni domači valuti. S prevzemom pravic in dolžnosti centralne banke, naštetih v navedeni zakonski določbi, je Banka Slovenije smela v skladu s sprejeto denarno politiko (določila je višino reeskontne kvote, stopnjo obvezne rezerve itd.) tudi določiti, da banke, ki na podlagi 4. točke drugega od izpodbijanih sklepov črpajo pri Banki
Slovenije (po 8. 10. 1991) posebni likvidnostni kredit na podlagi neto zmanjšanja deviznih prihrankov, vrnejo njej 4. novembra 1991 celotni že izkoriščeni znesek posebnega likvidnostnega kredita, odobrenega od NBJ.
Ustavno sodišče je na podlagi navedene ustavne in zakonske ureditve ugotovilo, da je Svet Banke Slovenije izpodbijana sklepa v času monetarne reforme in monetarne osamosvojitve izdal kot pristojen organ. Po določbi drugega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije so namreč na Banko Slovenije oziroma na njen svet prešle pristojnosti, ki sta jih po zveznih predpisih iz prvega odstavka tega člena imela Narodna banka Jugoslavije oziroma Svet guvernerjev te banke. Po tretjem odstavku 19. člena istega ustavnega zakona, je Republika Slovenija (in ne Banka Slovenije) prevzela jamstvo za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije.
Med postopkom pred ustavnim sodiščem je bil z zakonom o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Uradni list RS, št. 7/93), uveljavljenim dne 5. 2. 1993, urejen način poravnavanja obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog občanov, vloženih v bankah na ozemlju Republike Slovenije, ki so jih banke deponirale pri Narodni banki Jugoslavije. Po 3. členu tega zakona so bile terjatve bank do Narodne banke Jugoslavije v višini neizplačanih deviznih vlog prenesene na Republiko Slovenijo. Ta zakon je rešil vprašanje neizplačanih deviznih vlog občanov po stanju na dan 31. decembra 1992 za obdobje od 1. 1. 1991 do31. 12. 1992, (2. člen). Vprašanj, ki se tičejo varčevalcem izplačanih deviznih hranilnih vlog, ki jih NBJ bankam ni vrnila, ter tečajnih razlik, ta zakon ni uredil, vendar pa jih tudi izpodbijani ugotovitveni sklep Sveta Banke Slovenije ni mogel urediti, ker so to obveznosti Republike Slovenije.
Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da je prvi od izpodbijanih sklepov začel veljati dne 31. 10. 1991. Po določbi 2. točke tega sklepa so banke, ki so na podlagi določb 4. točke ugotovitvenega sklepa črpale pri Banki Slovenije posebne likvidnostne kredite, morale 4. 11. 1991 vrniti nasprotni udeleženki celotni znesek pri NBJ črpanih likvidnostnih kreditov – in sicer zato, ker je Banka Slovenije prevzela zanje v tem sklepu določene obveznosti in terjatve do Narodne banke Jugoslavije. Obravnavani sklep učinkuje od dneva objave naprej, čeprav se vsebinsko nanaša na stanje terjatev in obveznosti bank na dan 7. 10. 1991, in. torej ni v nasprotju s 155. členom ustave.
To odločbo je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 160. člena ustave in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki: dr. Anton Jerovšek, mag. Matevž Krivic: mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.