Skupščina občine Laško je na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter 7. člena Odloka o sestavi, pristojnostih in načinu odločanja Skupščine občine Laško (Uradni list RS, št. 13/90) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti ter Družbenopolitičnega zbora dne 4. 12. 1993 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu za mestno središče v Radečah I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se Ureditveni načrt za območje mestnega središča v Radečah (dalje UN), ki ga je izdelal inženiring IBT Ljubljana, p.o., pod št. 8006/061, oktober 1993. Ureditveni načrt je sestavni del odloka.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
A. Tekstualni del
B. Grafične priloge
– Situacijski načrt z mejo območja M 1:1000
– Ureditev situacije M 1:500
– Prometno tehnično situacijo M 1:500
– Spomeniško-varstveno valorizacijo in rušitve objektov M 1:500
– Načrt zelenih površin M 1:500
– Vodna ureditev in tehnični ukrepi za zaščito pred vplivi HE Vrhovo M 1:500
– Načrt obstoječe parcelacije M 1:500
– Funkcionalno zemljišče in načrt parcel M 1:500
– Tehnični elementi za zakoličenje objektov M 1:500
– Zbirnik komunalnega omrežja M 1:500
– Funkcionalne in oblikovne rešitve objektov M 1:250
– Ureditve situacije priključnih funkcionalnih območij M 1:250
C. Soglasja
3. člen
Ureditveno območje leži v k.o. Radeče.
Izhodiščna točka 1. meje območja je vzhodni vogal parcele 67/1. Od te točke poteka meja proti zapadu do točke 2, ki leži na severnem vogalu parcele 76/2, proti vzhodu pa teče v podaljšani smeri med točkama 1 in 2 do obrežja Save. Od točke 2 poteka meja proti zapadu po severnem robu parcel 76/2 in 80 in obkroži parcelo 81/1 nato prečka spodnje dele parcel 84/1, 84/2, 84/3, 84/4 in nato zgornji del parcele 88/2, teče po parcelni meji 91/1 do Starograjske ulice. Tu prečka ulico in se ob parcelah 5/3, 5/1 in 1/2 usmeri ob Titovi ulici parc. št. 561 proti Njivicam v dolžini 180 m kjer prečka Titovo ulico in parcelo 322/1 in se približa Sopoti, ki jo prečka. Od tu poteka meja gorvodno po desnem bregu Sopote do Ul. OF – parc. št. 553/3 ter poteka po ulici do vogala parcele 155/2. Tu se zalomi in teče proti jugu po zahodnem robu parcele 155/2, nato jo prečka tako, da poteka dalje po severnem robu parcel 157/1, 158/2 in 158/3 prečka Pot na Stadion – parc. št. 162/7, obkroži po jugozapadnem robu parceli 162/1 in 162/9 ter se priključi na Ul. M. Majcen – parc. št. 566. Po cesti teče približno 150 m nato jo prečka in se nadaljuje po južnem robu parcel 173/46, 173/13, 173/16, 173/17, se rahlo zalomi ter se po južnem robu parcel 173/17 in 174/22 spusti do vzhodnega vogala parcele in se nato v isti smeri podaljša do obale Save. Površina ureditvenega območja obsega 9.35 ha.
4. člen
V planskih aktih občine Laško je območje opredeljeno z oznako SMJ. Območje ima določeno namembnost za centralne dejavnosti in stanovanja.
V ureditvenem območju so podane rešitve za izvajanje ukrepov za zaščito Radeč zaradi vpliva HE Vrhovo in varovanja pred visoko vodo.
II. MERILA IN POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
5. člen
Ureditveno območje je razdeljeno v več manjših programsko, funkcionalno in zazidalno zaokroženih območij:
– večnamenski objekt – zdravstveni dom,
– komunalnega centra – poslovno trgovski del,
– komunalnega centra – družbeno-kulturni del,
– poslovno stanovanjske četrti KS-2,
– Trga,
– poslovno stanovanjski niz z avtobusno postajo,
– območje ob Sopoti z zaščitnimi objekti HE Vrhovo.
6. člen
1. Za dograditev večnamenskega objekta – zdravstveni dom se poruši pritličje starejšega objekta. V ohranjeni kleti se uredi garaže za službena vozila, streho kleti se tlakuje in ozeleni. K novemu objektu se zgradi nov vhod, dostop za stranke in paciente, urgentni dovoz in parkirni prostor.
Na zahodni strani večnamenskega objekta – zdravstveni dom se zgradi dvoetažno parkirišče za potrebe komunalnega centra.
2. Komunalni center – poslovno trgovski del se dopolni s prizidkom k blagovnici in skladišču blagovnice proti Parku. Nad skladiščem se namesto ravne strehe zgradi dodatna etaža v obliki paviljonske zgradbe, ki bo namenjena prodaji pohištva.
Prvotno načrtovane garaže pod ploščadjo zg. trga se opusti. Namesto njih se pod delom ploščadi zgradi lokale za poslovno dejavnost, trgovino ali gostinstvo.
Po porušitvi hiš v Parku se zgradi parkirišče za kom. center in nov park ob Sopoti.
3. Komunalni center – družbeno kulturni del bo zgrajen na vzhodni strani Ul. M. Majcna. Pred graditvijo bo potrebno porušiti nekaj objektov ob ul. M. Majcna in Gledališki poti. Zazidalni niz novih objektov se navezuje na bočno fasado hiše ul. M. Majcna št. 3 in se oblikuje v obliki podkve okoli večjega atrija.
V nizu bodo poslovno stanovanjski objekti z lokali v pritličju in stanovanji v etažah, kulturni dom z večnamensko dvorano, knjižnico, glasbeno šolo in galerijo, adaptirana obstoječa kinodvorana in nov poslovni objekt, ki zaključuje niz ob ul. M. Majcna.
V podaljšku kulturnodružbenega centra proti Ul. talcev je predviden poslovno stanovanjski objekt z lokali orientiranimi proti peš ulici, garažami v kleti in stanovanji v etažah.
4. Območje med Ul. talcev in regionalno cesto je predvideno za graditev poslovno stanovanjskih objektov ter blagovnice za tehnično blago.
Novo predvideni poslovno stanovanjski objekti se navezujejo na bočne fasade obstoječih stanovanjskih blokov v Ul. talcev. V pritličju so poslovni prostori za trgovine, storitveno obrt in gostinstvo v etažah pa stanovanja.
Center območja se formira med blokoma Ul. talcev št. 7 in 9 med katerima poteka ulica za pešce, pod njo se nahajajo garaže, ki imajo uvoz z Ul. talcev, peš ulica pa se zaključi s trgom pred blagovnico tehničnega blaga.
5. Trg se uredi na novo. Izpeljava nove regionalne ceste zahteva rušitev treh objektov, izvedbo novega križišča s priključki: na Titovo ulico in novi most. Zaradi nove višine mosta se dvigne višina Trga na novo koto.
Preko Trga bo ukinjen motorni promet razen internega prometa s Starograjsko ulico.
Poseg zahteva: prestavitev spomenika NOV, ureditev poglobljenega platoja pred gostiščem Jadran, novo tlakovanje trga in izvedbo nove vogalne stavbe, ki bo namesto porušene zgradbe zaključila ohranjeni del poslovno stanovanjskega objekta na Trgu.
6. Od vogalne stavbe na Trgu poteka ob regionalni cesti niz poslovno stanovanjskih objektov, ki se zaključijo z avtobusno postajo.
Objekti imajo v pritličju lokale za trgovino, storitveno obrt in gostinstvo, v etažah pa stanovanja. Z več pasažami skozi niz je ulica povezana z notranjim dvoriščem preko katerega je zagotovljen tudi dostop do obstoječih objektov, ki se ohranijo.
Avtobusna postaja ima dovoz z regionalne ceste takoj za mostom preko Sopote. Obsega zunanje prometne površine, pokriti peron s štirimi postajnimi mesti in v pritličnem objektu prostore za potnike in osebje.
Pod ploščadjo avtobusne postaje je možno zgraditi garaže z uvozom notranjega dvorišča.
7. Območje ob Sopoti vključuje ureditve za zaščito Radeč zaradi vpliva HE Vrhovo in varovanja pred visoko vodo: vodotesno korito do izliva Sopote v Savo, nove mostove ne Trgu, pri prečkanju regionalne ceste in mostova za pešce v Parku in ob obrežju Save.
Nizvodno od mosta na regionalni cesti je na desnem bregu locirano črpališče za meteorne in sanitarne vode, na levem bregu pa retenzijski bazen, ki je v povezavi s črpališčem. Na koritu je na levem bregu ob regionalni cesti in desnem bregu v Parku eno razgledišče z dostopom do vode. Takoj za mostom na Ul. OF se v Sopoto priključi potok Mlinščica.
7. člen
Trasa tesnilne zavese poteka po Trubarjevem nabrežju in ob obrobju Save do Sopote, prečka korito Sopote in se nato zalomi do regionalne ceste, poteka ob regionalni cesti do križišča regionalne ceste z podaljšano Ul. talcev, kjer se zalomi in poteka do pobočja Kolenovega grabna. Trasa je široka 6 m in ne sme biti zasedena s trajnimi objekti.
8. člen
Na območju predvidenih objektov in ureditev ni dopustno izvajanje nikakršnih posegov, ki bi ovirali kasnejše gradnje in ureditve.
Na objektih, ki so predvideni za rušenje so dovoljena samo nujna vzdrževalna dela. Nadzidave in dozidave ter druga dela, ki bodo povečale vrednost objekta niso dovoljena.
Investitor, ki je s posameznim posegom povzročil poslabšanje bivalnih pogojev objektom predvidenih za rušitev, je dolžan plačati odškodnino.
9. člen
Na objektih, ki so predvideni, da se ohranijo so možne prenove in adaptacije, dozidave in nadzidave s predhodno izdelavo lokacijske dokumentacije, če je to možno izvesti po urbanističnih, sanitarno-tehničnih in spomeniško varstvenih pogojih.
10. člen
Funkcionalna zemljišča predvidenih objektov so prikazana v načrtu gradbenih parcel.
III. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
11. člen
Za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje so obvezna merila in pogoji:
– horizontalni in vertikalni gabariti,
– gradbeno regulacijske linije,
– prečni profil ulic,
– trgi, drevoredi in parki,
– arhitekturni elementi, ki so prikazani v načrtih.
12. člen
Večnamenskemu objektu – zdravstveni dom se dogradi vhod v objekt in zunanja ureditev. Zunanja ureditev obsega ureditev dostopne poti, ki bo tudi urgentni dovoz, ureditev ploščadi nad garažami in ureditev parkirišča.
Dvoetažno parkirišče na zapadni strani objekta se zgradi v skeletni konstrukciji. Prostor spodnje etaže mora ostati nezazidan, zgornje pa je samo ograjen z1m visoko ograjo. Med zgornjim parkiriščem in pločnikom ob ulici OF se zgradi zid s portalnimi uvozi.
Med večnamenskim objektom – zdravstvenim domom in Sopoto se v parku zgradi trgovsko stanovanjski objekt P+l.
Streha je dvokapnica v naklonu 35°-40°, krita z opečno kritino. V pritličju objekta so lokali v etaži stanovanja. Objekt bo nadomestil obstoječe stanovanjske objekte.
13. člen
Blagovnica v Komunalnem centru se proti parku razširi za maksimalno 3 m in 2-3 m odprtega stebričnega hodnika, ki bo obdajal blagovnico tudi na spodnjem trgu in lokale pod zgornjo ploščadjo.
Streha prizidka je lahko ravna ali enokapnica v naklonu 35°-40°.
14. člen
Regulacijska linija za objekte v Komunalnem centru družbeno – kulturni del poteka v podaljšku gradbene linije hiše ul. M. Majcen št. 3. Preko te linije lahko sega samo gradbena linija v zgornjih etažah, kar velja le za posamezne arhitektonske elemente, vogale in erkerje.
Ob notranjem atriju imajo objekti v pritličju arkadni hodnik, v glavnih peš smereh se izvede več prehodov skozi niz objektov. Višina poslovno stanovanjskih objektov je maksimalno P+2.
Kulturni dom in kino imata predvideno pritličje in maksimalno 1. etažo ter izkoriščeno podstrešje. Venec strehe kulturnega doma kina in poslovne stavbe P+l ob ul. M. Majcna naj teče v isti višini.
Strehe so v naklonu 35°-40°, oblikovno enotne in med seboj povezane. Kritina naj bo opečna. Vsi objekti imajo lahko izkoriščeno podstrešje.
15. člen
Poslovno stanovanjski objekti v četrti KS 2 imajo klet in P+2 ter izkoriščeno podstrešje. Streha je dvokapnica v naklonu 35°-40° krita z opečno kritino. Strehe med objekti se povezujejo, na čelnih fasadah pa zaključijo s strešino v enakem naklonu.
Regulacijske linije objektov potekajo v podaljšku ene od fasad obstoječih stanovanjskih objektov.
Blagovnica ima pritličje in 1. nadstropje, možna tudi gradnja kleti. Večje skladiščne prostore je možno zgraditi na dvoriščni strani sosednjega trgovsko stanovanjskega objekta.
Streha je večkapnica naklona 30°-35°. V pritličju objekt obdaja arkadni hodnik.
16. člen
Trg je enotna tlakovana površina s spomenikom v središču. Prestavitev spomenika se izvede pod nadzorom Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine.
Nova vogalna zgradba zaključuje ohranjeni del poslovno stanovanje hiše na trgu. Ima P + 1N in izkoriščeno podstrešje. Vogal objekta je skrbno oblikovan z vogalnim erkerjem in višinskim poudarkom. Pod njim je pasaža za prehod pešcev. V pritličju je trgovina ali drug poslovni prostor. Z vogalom se prelomi regulacijska linija trga, ki se nadaljuje ob regionalni cesti.
17. člen
Niz ob novi regionalni cesti ima K + P + 1N in izkoriščeno podstrešje. Vhodi so z nove ulice, ki leži višje kot je urejen teren na dvorišču objektov.
Regulacijska linija poteka vzporedno z ulico v razdalji 4.00 m. Niz je večkrat prekinjen s prehodi v dvorišče in v sredini z uvozno ram po za dostop z vozili. Niz je lahko sestavljen iz več objektov. Fasade so lahko različne, uporablja pa se enake arhitektonske elemente in oblike tradicionalne lokalne arhitekture.
V podaljšku niza je avtobusna postaja, ki ima pritličen paviljon za potnike in voznike. Povezan je s streho perona, ki je lahko tradicionalne izvedbe ali izvedena v steklu.
18. člen
Objekte na Sopoti se oblikuje enotno. Vodotesno korito bo armirano betonsko. Notranja površina in zid, ki kot ograja sega preko terena bodo strukturirani v osnovnem rastru z arhitektonskimi elementi – stebri, pilastri, loki in kasetami. Rob korita naj nad terenom ne bo višji od 1,10 m.
Most na Trgu je armirano betonski. Skupaj z ograjo bo zgrajen vodotesno. Oblikovanje je enako kot pri koritu, strukturiranje betonske površine in kamnite obloge. Vogale mosta se poudari z močnimi slogi opremljenimi s svetilkami javne razsvetljave.
Most na regionalni cesti je armirano betonski, ograja je kombinirana – polna in transparentna. Oblikovanje je usklajeno z arhitekturo mostu na trgu.
Most za pešce v parku je lesena konstrukcija, postavljena nad nivo katastrofalne vode in ima dvokapno streho pokrito z opečno kritino.
19. člen
Črpališče je prislonjeno ob korito Sopote.
Sestavlja ga črpališče drenažne vode, ki je v objektu pod terenom in črpališče komunalnih odplak, ki je v posebnem objektu, zgrajenem v večini pod terenom, na teren pa sega samo 1,0 m.
Oba dela sta funkcionalno povezana s pritličnim objektom v katerem so funkcionalni prostori črpališča.
Objekt ima štirikapno streho v naklonu 30°-35°x. Črpališče je ograjeno z 2 m visoko ograjo.
20. člen
Strehe novih objektov so enotno oblikovane. So eno-dvo- ali večkapne v naklonu 35°-40°. Sleme vedno poteka vzporedno z daljšo stranico fasade. Pokrite so z opečno kritino. Strešni venci naj bodo masivni.
Podstrešja so lahko izkoriščena.
Za osvetlitev se lahko uporablja razne oblike strešnih oken, frčade, nadzidki in terase v strehi.
21. člen
Oblikovanje objektov naj bo enostavno brez vnašanja okolju tujih elementov. Pritličja objektov so horizontalno členjena od zgornje mase in imajo poudarjene nosilne elemente (stebre, slope). Zgornje etaže so ritmično členjene z uporabo poudarjenih arhitektonskih elementov -erkejev, izzidkov, vogalov, ki višinsko presegajo strešne vence.
Uporablja se lokalno tradicionalne materiale površine zidov so ometane in v svetlih barvah.
IV. DRUGI POGOJI POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV
22. člen
Za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev bo potrebno porušiti objekte:
– za obulično pozidavo od Trga do avtobusne postaje. Stanovanjske hiše parc. št. 93/3, 93/2, 86/3 in 85/2,
– za ureditev Trga in zgraditev regionalne ceste poslovno stanovanjski objekt parc. št. 94/2 in stanovanjska hiša parc. št. 93/4 (ki je že porušena),
– za ureditev območja ob večnamenskem objektu -Zdravstveni dom,
zdravstveni dom parc. št. 125/2,
stan. hiša parc. št. 129 in 130/4 (že porušena),
gospodarsko poslopje, parc. št. 130/3,
– za trgovsko stanovanjski objekt stan. hiše parc. št. 567/3, 126/2, 567/6
– za komunalni center – trgovsko – poslovni objekt poslovno stanovanjski objekti parc. št. 117/3, 159/1, 158/1
stan. hiša parc. št. 118/4. – komunalni center – družbeno – kulturni red stan. hiše parc. št. 99, 103/2, 109, 165/2, 168, 102/5, 102/3, 101, 105/3, 173/34
poslovno slan. objekti parc. št. 165/1, 104
gospodarski objekt parc. št. 97/3.
– zaščitni objekti HE Vrhovo
garaža parc. št. 567/10
glasbeni paviljon parc. št. 567/5 javna tehtnica parc. št. 321/2
kozolec parc. št. 174/28 (že porušen)
– za izpeljavo dovozne ceste ob Sopoti: stan. hiša parc. št. 173/4
Za navedene objekte so dopustna le redna vzdrževalna dela.
23. člen
Upoštevati se morajo varstveni režimi in konservatorske smernice za objekte in spomenike:
– spomenik padlim borcem NOV – režim 1. stopnje,
– spominski kamen na kraju streljanja talcev – režim 1. stopnje,
– objekti Trg 5, Ul. M. Majcna 1. 3 – režim 3. stopnje.
24. člen
Varovanje okolja obsega varovanje vode, zraka in zaščito pred hrupom. Novi objekti morajo biti grajeni tako, da ne bodo povzročali škodljivih vplivov na okolje preko dovoljene mere. Pred izdajo dovoljenja za gradnjo je v teh primerih potrebno izdelati ekološko oceno. Ukrepi proti hrupu, ki bo nastal na cestah v mestnem središču se bodo upoštevali pri graditvi objektov ob teh cestah.
Za varovanje zraka je pri novih objektih za ogrevanje obvezno kot energetski vir predvideti zemeljski plin.
25. člen
Vodnogospodarske ureditve so zajete v zaščitne ukrepe za varovanje Radeč, zaradi vpliva HE Vrhovo in varovanje pred visoko vodo.
Poleg tega je potrebno upoštevati še ukrepe in pogoje za zaščito pri katastrofalnih nalivih, ki jih je izdelalo Ministrstvo za okolje in prostor – Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda.
26. člen
Zelene površine se ureja skupaj z gradnjo objektov skladno z zasnovo v ureditvenem načrtu. Parkovno se uredi prostor ob obeh bregovih Sopote in zelene površine ob avtobusni postaji. S posebnim načrtom se ozeleni območje črpališča, retenzije, čolnarne in obrežja Save.
Kjer je z načrtom to predvideno se ob cestah, parkirnih prostorih in vzdolž korita Sopote zasadi drevored.
Obstoječe kvalitetno drevje je potrebno ohraniti.
V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
27. člen
Radeče bodo povezane z magistralno cesto z novim priključkom pri cestnem mostu. Od tu do Trga se zgradi regionalna cesta 330 Radeče – Litija, Ul. M. Majcna pa s tem dobi značaj mestne ulice.
Prečni profil cestišča je širok 6,60 m v križiščih se razširi z dodatnim voznim pasom širine 3.00 m za zavijanje v levo. Obojestransko spremlja cesta zeleni pas min. širine 1.50 m z drevoredom in na posameznih odsekih pločnik za pešce.
Vzdolžna niveleta ceste ima na priključku koto 194.20, pri prečkanju tesnilne zavese 194.20 pri prečkanju Sopote 194.30 in v križišču na Trgu 192.50.
Ob izteku trase v Titovo ulico se ta v dolžini ca. 100 m rekonstruira.
28. člen
Ceste v mestnem središču se ločijo po pomenu in tehničnih karakteristikah v:
– primarne – cestišče je dvopasovno široko 600 m, ob cesti je zeleni pas širine 1.50 m z drevoredom in obojestranski pločnik,
– zbirne – cestišče je dvopasovno široko 5.50 m, ob cesti je obojestranski pločnik širine 1.50 m,
– lokalne ali dovozne – cestišče je enopasovno širine 4.50 m. Promet na dovozni cesti je lahko eno ali dvosmeren.
29. člen
Primarni cesti sta Ul. M. Majcna in nova ulica od križišča pri avtobusni postaji, ki poteka ob četrti KS2 do priključka na Ulico talcev.
Zbirne ceste so Ul. talcev, Ul. OF in nova dovozna cesta od Ul. M. Majcna do črpališča. Lokalne oziroma dovozne ceste so urejene po posameznih območjih za dovoze do objektov in parkirišč.
Lokalna je tudi nova cesta, ki povezuje Trubarjevo nabrežje regionalno cesto.
30. člen
Ul. OF se rekonstruira. Traso se pri komunalnem centru premakne bolj južno. Zato bo potrebno porušiti objekta parc. št. 158/1 in 159/1. Uredi se novo križišče z Ul. M. Majcna od tu se traso podaljša do Ul. talcev. Cesta bo enosmerna, cestišče pa široko 4, 5 m. Ul. talcev se podaljša do regionalne ceste.
31. člen
Os peš prometa poteka od Titove ulice po mostu za pešce preko Sopote mimo parka in skozi Komunalni center trgovsko poslovni del, prečka Ul. M. Majcna vodi skozi Komunalni center družbeno kulturni del, prečka Ul. talcev poteka dalje skozi center poslovno stanovanjske četrtki KS2 in se zaključi na novem trgu pred blagovnico. Od tu je možna povezava po pločniku do avtobusne postaje in dalje po stopnišču ob župni cerkvi do Starograjske ulice. Drugi krak pa poteka dalje do čolnarne ob Savi. Pot poteka preko ploščadi in trgov vmesni deli peš ulice so širine najmanj 3.00 m.
Ulica je v celoti tlakovana in opremljena z urbano opremo.
32. člen
Parkirni prostori so predvideni ob ulicah in površinah ob novogradnjah. Garaže so predvidene ob objektih in v kleteh pod ploščami.
Gradnja parkirnih prostorov in garaž mora potekati sočasno z gradnjo objektov.
33. člen
Predvidena je nova avtobusna postaja. Uvoz za avtobuse je z regionalne ceste takoj za mostom na regionalni cesti. Postaja ima svojo interno prometno ureditev. Obsega peron z nadstreškom z boksi za 4 avtobuse in objekt s prostori za potnike in osebje.
VI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
34. člen
Kanalizacija
Zgradita se glavna kolektorja SL in SD, ki potekata ob obeh bregovih Sopote. SL prečka Sopoto in se združi s SD pred črpališčem. V črpališču se fekalne vode prečrpavajo v višje ležeči zbirni kanal S, ki vodi do čistilne naprave.
Izvedba zaščitnih ukrepov HE Vrhovo in varovanje pred visoko vodo bo preprečila gravitacijsko odtekanje z nižje ležečih območij v Sopoto ali Savo. Zato se zgradi nov ločen sistem, kanalizacije in poveže vse obstoječe kanale z novo mrežo.
Obstoječe greznice se opusti.
Fekalne in mešane kanale se priključi na zbirne kanale SL in SD. Meteorni kanali se zlivajo zbirni kanal pri črpališču in iz njega se prečrpavajo v Sopoto.
Vse posamične izpuste fekalnih, sanitarnih in tehnoloških odpadnih voda je treba obvezno priključiti na fekalno kanalizacijsko omrežje.
Na meteorne kanale, ki se iztekajo v črpališče meteornih voda in retenzijo ni dovoljeno priključevati fekalnih, sanitarnih in tehnoloških izpustov.
Vsi izpusti kanalov v Savo in Sopoto morajo biti izvedeni izpod nivoja nihanja obratovalne gladine.
35. člen
Da se prepreči obremenitev črpališča z zaledno vodo, ki z višje ležečih površin gravitira v zaščiteno področje v mestnem središču se zgradi zbirno kanalizacijo na levem in desnem bregu Sopote, ki bo dotoke zaledne vode odvajala gravitacijsko v Savo.
Za območje Dobrave bo zgrajen zbirni kanal po Šolski poti in dalje po podaljšani trasi Ul. talcev do izliva v Savo.
Za območje pobočja nad Titovo ulico in Starograjsko ulico bo zgrajen sistem odprtih kanalov, ki bodo prestrezali vodo ob nalivih in jo v zaprtih kanalih odvajati v Savo in Sopoto.
36. člen
Za odvod podzemne vode in uravnavanje nivoja podtalnice v območju mestnega središče bo zgrajena drenažna kanalizacija, ki bo potekala ob levem in desnem bregu Sopote in ob tesnilni zavesi. Voda se bo stekla v zbirni kanal v črpališču in prečrpavala v Sopoto.
37. člen
Za potrebe Papirnice bo ob desnem bregu Sopote zgrajen odvodni kanal za odpad no tehnološko vodo, ki se izliva v Savo nizvodno od čolnarne.
38. člen
Vodovod
Obstoječa mreža se podaljša do novih porabnikov. Trase potekajo po ulicah in se povežejo v zaključene zanke.
Skupaj z ulično mrežo se zgradi nadzemne hidrante za požarno zaščito.
Obstoječa trasa vodovoda, ki poteka preko mosta na Trgu se iz tehničnih razlogov opusti. Nova trasa bo potekala od Titove ulice preko mosta za pešce in po parku do ulice M. Majcna in dalje do Ul. talcev. Vodovodno omrežje, ki poteka po Gledališki poti se bo pri graditvi komunalnega centra prestavilo na novo traso.
39. člen
Elektro omrežje
Obstoječe visokonapetostno omrežje je potrebno ojačati. Za napajanje novih gradenj se poleg obstoječe trafo-postaje TPl v komunalnem centru zgradi še dve novi TP2 od Ul. talcev in TP3 pri avtobusni postaji. Nizkonapetostno omrežje bo potrebno obnoviti in dopolniti z novimi trasami. Razvodi naj potekajo s podzemnim kablom, pod urejenimi in utrjenimi površinami obvezno v kabelski kanalizaciji.
40. člen
Javna razsvetljava
Vse ulice, trge, parkirne prostore in peš poti se osvetli z javno razsvetljavo. Obstoječa javna razsvetljava bo dopolnjena skupaj z graditvijo nove cestne mreže ali rekonstrukcijo obstoječe.
Uporablja se tipske ulične svetilke. Na trgih, mostovih ob osrednji peš ulici in v parku se razsvetljavo prilagodi arhitektonskemu oblikovanju objektov.
Javna razsvetljava se napaja iz prižigališč, ki se napajajo iz bližnih trafopostaj. Svetilke so povezane s podzemnim kablom.
41. člen
Plinsko omrežje
Nizkotlačno omrežje v mestnem središču se bo napajalo iz MRP, ki je zgrajena ob magistralni cesti pri odcepu za prevzgojni dom.
Primarna mreža poteka po ulicah: po Ul. talcev do mosta na Trgu od tu teče en krak preko mosta in dalje preko Trga, drugi pa se usmeri po Ul. M. Majcna do ulice OF.
Od primarnega voda so speljani sekundarni vodi do posameznih objektov, ki bodo priključeni na plinsko omrežje.
Plinovod poteka po cestišču ali v pločniku. Poteka vzporedno z ostalimi komunalnimi vodi v predpisanih razdaljah.
42. člen
Zemeljski plin se bo uporabljal za potrebe kuhanja, pripravo tople vode in ogrevanja.
Pri novogradnjah je obvezno za ogrevanje uporaba zemeljskega plina.
Obstoječe kotlarne se naj preuredi za kurjenje s plinom.
43. člen
PTT
Zgrajeno bo novo omrežje od obstoječe ATC do novih porabnikov v novopredvidenih objektih. Razvodno omrežje se izvaja s podzemnim kablom, pod utrjenimi površinami v kabelski kanalizaciji. Zaradi spremenjenih razmer po zgraditvi HE Vrhovo se dovodni kabel, ki poteka od železnega mosta po obrežju Save do ATC prestavi v Starograjsko ulico.
Zaradi del pri izvedbi vodotesnega korita Sopote se del kabelske trase, ki poteka po južni strani Titove ulice prestavi v pločnik na severni strani Titove ulice.
Po položitvi novega optičnega kabla se bo izvedel nov priključek do ATC Radeče. Trasa novega priključka bo potekala od magistralne ceste preko Kolenovega grabna do Ul. talcev, kjer se bo priključila na obstoječo kabelsko kanalizacijo. Obstoječe omrežje do posameznih porabnikov se bo dograjevalo glede na potrebe porabnikov in zahteve za posodobitev omrežja.
44. člen
Kabelska TV
Podzemni kabelski razvod poteka praviloma po trasah PTT.
VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
45. člen
Skupaj z ureditvenim načrtom za mestno središče se urejajo tudi pripadajoče infrastrukturne ureditve, ki so izven meje ureditvenega območja.
To so:
– območje od magistralne ceste do mestnega središča in od brežine Save do brežine pod Kolenovim grabnom, obsega parcele ali dele parcel:
507/1, 569/1, 568/1, 179, 178/4, 178/3, 178/9, 178/2, 178/7, 177/5, 177/3, 177/6, 174/14, 174/15, 174/16, 174/17, 174/18, 174/19, 174/20 in 174/21,
– območje od mestnega središča do jeklenega mosta in od obrežja Save do objektov ob Trubarjevem nabrežju in Starograjski ulici obsega parcele ali dele parcel:
565/2, 67/1, 67/2, 554/3, 59, 56/2, 55 in 554/1,
– območje obstoječe struge Sopote gorvodno 280 m od mostu na ul. OF
obsega del parcele 567/1.
46. člen
Na priključenih funkcionalnih območjih se bodo izvajale infrastrukturne ureditve zaradi vpliva HE Vrhovo in varovanje pred visoko vodo. Le-te skupaj z ureditvijo mestnega središča tvorijo funkcionalno celoto.
47. člen
V območju od magistralne ceste do mestnega središča bo zgrajena:
– regionalna cesta R 330 s priključkom na magistralno cesto M 10 pri cestnem mostu preko Save,
– urejeno bo obrežje Save do trase regionalne ceste. Teren bo nasut na potrebno varnostno višino,
– na območju bo zgrajen odvodni kanal S, ki bo povezoval črpališče s čistilno napravo Radeče.
48. člen
V območju med mestnim središčem in starim jeklenim mostom bo zgrajena:
– tesnilna zavesa ob obrežju Save
– obrežni varovalni zid ob Savi
– dovozna cesta od priključka na regionalno cesto pri novem mostu preko Sopote do priključka na Starograjsko ulico.
49. člen
V območju podaljšanega korita Sopote gorvodno od mosta na ul. OF se bodo v dolžini 280 m izvedla sanacijska
dela na obrežnih zidovih, na posameznih odsekih se nadvišajo zidovi do potrebne varnostne višine in zgradi novo betonsko dno v strugi Sopote.
VIII. ETAPNOST GRADNJE
50. člen
Ureditveni načrt se bo izvajal v več etapah. V posameznih etapah se zgradi prostorsko, funkcionalno in gradbeno tehnično celoto:
– izvajanje zaščitnih objektov in drugih ukrepov, ki so potrebni zaradi vpliva HE Vrhovo in varovanje pred visoko vodo,
– območje večnamenskega objekta – zdravstveni dom,
– Komunalni center – trgovsko – poslovni del,
– Komunalni center – družbeno – kulturni del,
– poslovno stanovanjska gradnja v četrti KS2,
– ureditev Trga in graditev vogalnega objekta na Trgu,
– poslovno stanovanjski objekti po regionalni cesti, avtobusna postaja;
51. člen
V prvi etapi izvajanja se bodo zgradili zaščitni objekti, zaradi vpliva HE Vrhovo in varovanja pred visoko vodo ter potrebna prometna in komunalna mreža.
52. člen
Do pričetka gradnje predvidenih objektov ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.
Postavljanje začasnih objektov ali naprav se dovoli, kadar je to nujno potrebno za nemoteno opravljanje sedanje dejavnosti.
IX. TOLERANCE
53. člen
Možna so manjša odstopanja horizontalnih in vertikalnih tras komunalnih vodov če to narekujejo rešitve v tehnični dokumentaciji. Gabariti objektov so podani v maksimalni velikosti. Možna so odstopanja – 10% ob upoštevanju regulacijskih linij.
Namembnost objektov je mogoče spremeniti, toda le v okviru sorodne dejavnosti.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
54. člen
1. Pri izvajanju 1. etape so izvajalci dolžni upoštevati obveznosti iz odloka HE Vrhovo.
2. Dela pri spomeniško zaščitenih objektih se morajo izvajati pod nadzorom pristojne spomeniške službe. V primeru najdbe arheološke dediščine se mora takoj obvestiti spomeniško službo.
3. Vzporedno z graditvijo objektov je potrebno zgraditi tudi vso pripadajočo infrastrukturo. Dograjevati je potrebno tudi pripadajoče infrastrukturne ureditve, ki segajo izven območja urejanja.
4. Izvajalec je dolžan izpolniti vse predpisane pogoje za izboljšanje in varovanje okolja.
XI. KONČNE DOLOČBE
55. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvenem načrtu za mestno središče v Radečah (Uradni list RS, št. 13/90).
V postopku pridobivanja upravnih dovoljenje za posege v prostor, ki jih ureja ta odlok, se ne uporabljajo določbe Odloka LN za HE Vrhovo (Uradni list SRS, št. 35/87), če so z njim v nasprotju.
56. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri občinskih upravnih organih.
57. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
58. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-12/93
Laško, dne 4. decembra 1993.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Miloš Veršec l. r.