Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93), 55. in 117. člena Sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list RS, št. 2/91) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 25. seji zbora združenega dela, na 25. seji zbora krajevnih skupnosti in na 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 7. 10. 1993, sprejela

Sprejme se zazidalni načrt za območje urejanja BP 6/3 Opekarna Črnuče, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 4155 marca 1992.

Zazidalni načrt ima sestavne dele:

A. Tekstualni del
    1. Obrazložitev
    2. Strokovne ocene posegov v prostor z vidika vplivov na okolje
    3. Soglasja pristojnih organov in organizacij
    4. Ocena stroškov za izvedbo.
    B. Grafični del
1.   Izrez iz Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane –
     dopolnitev 91                                                  1:25000
2.   Izrez iz Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane –
     dopolnitev 91                                                   1:5000
3.   Situacijski načrt                                                1:500
4.a  Kopija katastrskega načrta                                      1:1000
4.b  Kopija katastrskega načrta                                      1:2880
5.a  Načrt obodne parcelacije                                        1:1000
5.b  Načrt obodne parcelacije                                        1:2880
6.   Načrt gradbene parcele                                           1:500
7.   Arhitektonsko zazidalna situacija                                1:500
7.a  Prikaz namembnosti površin                                       1:500
8.   Prometno tehnična situacija                                      1:500
9.a  Idejna višinska ureditev                                         1:500
9.b  Vzdolžni profili                                                1:1000
10.a Zbirni načrt komunalnih vodov                                    1:500
10.b Zbirni načrt komunalnih vodov                                   1:1000
11.  Načrt ureditve zelenih površin                                   1:500
12.  Idejni zakoličbeni načrt                                         1:500

Območje urejanja BP 6/3 OPEKARNA ČRNUČE leži na območju katastrske občine Črnuče, kar je razvidno iz grafične priloge "Načrt obodne parcelacije M 1:1000", ki je sestavni del zazidalnega načrta navedenega v 1. členu tega odloka.
Meja območja urejanja BP 6/3 OPEKARNA ČRNUČE prične na jugozahodnem delu območja in sicer v osi Dunajske ceste parc. št. 976/2, od koder poteka proti severu po zahodni meji parc. št. 597/1, južnih mejah parc. št. 567/3 in 567/2 do točke št. 22, nato proti severu do točke št. 1. ki je na SV meji parc. št. 567/1. Od tu meja poteka proti severovzhodu po SZ meji parc. št. 562 do SV vogala iste parcele M 1:1000, preide v parcelo št. 564, M 1:2880 (točka št. 7), jo seka do točke št. 8, preko parcele št. 566/7 do točke št. 9 in št. 10, ki je na SZ vogalu parcele št. 566/3. Od točke št. 10 meja poteka proti jugu, preko parcel št. 566/7, SZ meje parcel št. 622/20, 622/21, 622/22 in 622/3, spet seka parcelo št. 566/7, M 1:2880 do točke št. 13, ki je v parceli št. 597/14, M 1:1000, od koder ob vznožju izkopa do točke št. 14, preko parcel št. 597/14, 597/15, 597/19 in 598/20 do SZ vogala parcele št. 598/9 ter proti jugu po zahodnih mejah parcel št. 598/9, 598/10, 598/11, 598/12, 602/1, 603/5, 602/2 in 603/1, vse M 1:1000 do osi Dunajske ceste parc. št. 976/2, nato proti JZ po osi Dunajske ceste do izhodiščne točke.
Območje obdelave zazidalnega načrta zajema poleg območja urejanja BP 6/III Opekarna Črnuče še tisti del območja urejanja BR 6/II, ki predstavlja področje zadrževalnika – bajerja z okolnimi rekreacijskimi površinami ter tisti del območja urejanja BR6/I, ki predstavlja zemljišče opuščene dovozne poti s priključkom na C. Ceneta Štuparja.
Lomne točke obodne parcelacije so analitično določene koordinatami ter izračunana celotna površina, ki znaša 6 ha 67 a 13 m2, od tega znaša površina ureditvenega območja BP 6/3 6 ha 58 a 67 m2 ter površina dela ureditvenega območja BR 6/1 886 m2.

Južni del območja ob Dunajski cesti je že v celoti pozidan z objekti bivše opekarne. Obstoječi objekti se bodo izrabili za novo predvideno namembnost, nekaj manjših objektov pa je potrebno porušiti zaradi nove prometno-tehnične ureditve. Dotrajani obstoječi objekt 5B se bo nadomestil z novim enake konstruktivne zasnove kot je zgrajen objekt 5.
Objekt 3 se v celoti rekonstruira in obzida s predvidenim prizidkom 3B, ki osnovni objekt gabaritno in vizualno uskladi s sosednjim objektom 2.
Stanovanjski objekt P + 2 na jugozahodnem robu območja se bo adaptiral v poslovno upravni objekt, ki bo preko novozgrajenega vhodnega prizidka A povezan z obstoječim upravnim objektom 1.

Severni del območja obsega območje opuščenega glinokopa. Ob gradnji objektov in infrastrukture je potrebna vzporedna sanacija zemljišča z ureditvijo brežin, izvedbo površinskega odvodnjavanja zbirnega vodovodnega območja in niveletna uskladitev celotnega območja.
Tu je predvidena gradnja novega prodajno skladiščnega objekta C, dvoetažnega skladiščnega objekta D in več novih objektov drobnega gospodarstva z možnostjo dozidave poslovnega objekta. To območje funkcionira kot navezava na južni obstoječi del.

Gradbene linije novih objektov so načeloma vzporedne in pravokotne z obstoječimi objekti.

Na obstoječih objektih in napravah je dopustna izvedba tekočih vzdrževalnih del. Dovoljene so adaptacije, rekonstrukcije in funkcionalne dopolnitve obstoječih dejavnosti ter nadomestne gradnje, ki služijo tehnološkim izboljšavam in saniranju ekološko zahtevnejših proizvodnih procesov in kvalitetni ter enotni obdelavi fasad teh objektov.
Za vse naštete posege si mora investitor pridobiti strokovno mnenje izdelovalca zazidalnega načrta o izvedljivosti predlaganih rešitev.

Gabariti novih objektov (horizontalni in vertikalni) so podani v maksimalni velikosti. Dopustne so tolerance navzdol do 25%. Pri objektih E je možno tudi združevanje posameznih sosednjih nizov ali jih smiselno deliti na več različnih uporabnikov. Objekt C je možno deliti na več manjših objektov.
Vse spremembe so možne le po pridobitvi predhodnega pozitivnega mnenja izdelovalca zazidalnega načrta.

Z zazidalnim načrtom je določena osnovna izraba obstoječim objektom:
Objekt 1:
upravno administrativni objekt
dim 27,0 x 10,00, P + 2
predvidena sanacija in funkcionalna prilagoditev
Objekt 1A:
stanovanjski objekt
dim 17,0 x 9,5 m, P + 2
predvidena sanacija in funkcionalna prilagoditev za upravno administrativno dejavnost
Objekt 2:
trgovsko skladiščni objekt
dim 109,0 x 21,0 m, P in P + 1
delno že izvedena sanacija in funkcionalna prilagoditev
vmesni prostor do objekta 3 je možno nadkriti s stekleno nadstrešnico
Objekt 3:
sestavljeni trgovsko skladiščni objekt
dim 74,0 x 21,0 m P i P + 1
predvidena sanacija objektov in funkcionalna prilagoditev s
prizidkom 3B se objekt oblikovno zaključi v celoti in vizualno prilagodi objektu 2
Objekt 4:
skladišče
dim 51,0 x 28.5 P in P + 1
delno že izvedena sanacija in funkcionalna prilagoditev
Objekt 5:
prodajno skladišče gradbenega materiala
dim 61,0 x 21,5 m P
armiranobetonska montažna konstrukcija z ločno streho
objektu se na mestu obstoječega dotrajanega objekta interpilirajo še manjkajoči deli objekta enake zasnove 5B
Objekt 6:
prodajnoskladiščni objekt
dim 44,0 x 9,5 m P
predvidena sanacija in funkcionalna prilagoditev ali nadomestitev z
novim objektom približno enakega gabarita
Objekt 7:
skladišče nevarnih snovi
dim 7,0 x 6,0 m P
predvidena sanacija in funkcionalna prilagoditev predpisom v zvezi s skladiščenjem nevarnih snovi.
Objekt 8:
transformacijska postaja
dim 5,0 x 5,0 m P
se ohranja za preskrbo obstoječih objektov.

Z zazidalnim načrtom je določena osnovna izraba in velikost novopredvidenim objektom:
Objekt A:
vhodni aneks k upravno poslovnemu objektu 1 in adaptiranemu objektu 1A, dim 2r = 10 m, P
predvidoma je atraktivna kvalitetna izvedba objekta, ki naj prezentira imidž firme.
Objekt 3B:
prizidek prodajnoskladiščnega objekta 3 dimenzijsko je objekt prilagojen gabaritnim parametrom obst. objekta 3 in sosednjega objekta 2.
Objekt 5B:
dozidava prodajnega skladišča gradbenega materiala dim 18,0 x 21,5 m P
armiranobetonska montažna konstrukcija z lično streho
z objektom B5 se nadomesti dotrajani obstoječi objekt na isti lokaciji.
Objekt C:
prodajno skladiščni objekt dim. 120,00 x 50,00 m. P in P + 1
armiranobetonska montažna konstrukcija z ravno streho
objekt je možno graditi fazno ali kot več posameznih objektov na južni strani objekta je predvidena nakladalna rampa širine 4,0 m
Objekt D:
prodajnoskladiščni objekt (nadstrešnica) v dveh nivojih
dim 40,0 x 40,0 m, P + 1
armiranobetonska montažna konstrukcija z ravno streho
pri zasnovi objekta je izrabljena višinska razlika terena tako, da je možen direkten dostop tudi v zgornjo etažo.
Objekti E1
proizvodno servisno skladiščni objekti drobnega gospodarstva
dim 50,0 x 15,0 m, P, delno P + 1
armiranobetonska montažna konstrukcija z ravno streho
objekte je možno deliti na več uporabnikov
Objekti E2
proizvodno servisno skladiščni objekti drobnega gospodarstva
dim 60,0 x 15,0 m, P, delno P + 1
armiranobetonska montažna konstrukcija z ravno streho
objekte je možno deliti na več uporabnikov
Objekti E3
proizvodno servisno skladiščni objekti drobnega gospodarstva
dim 50,0 x 15,0 m, P, delno P + 1
armiranobetonska montažna konstrukcija z ravno streho
objekte je možno deliti na več uporabnikov
Objekt E4:
skladiščno proizvodni objekt drobnega gospodarstva
dim 40,0 x 15,0 m, P, delno P + 1
armiranobetonska montažna konstrukcija z ravno streho
objekt je možno graditi fazno ali ga interno deliti na več uporabnikov
Objekt F
upravnoadministrativni objekt
dim 25,0 x 15,0 m, P + 2
armiranobetonska konstrukcija z ravno streho
če se pokaže drugačna potreba, je objektu možno spremeniti namembnost
Objekt G
energetski objekt
dim 5,0 x 5,0 m
armiranobetonska konstrukcija z ravno streho
objekt je možno konstrukcijsko in oblikovno prilagoditi funkcionalno tehnološkim zahtevam
Objekt H
vratarnica
dim 4,0 x 4,0 m
lahkomontažni provizorij.

Nizi objektov E, namenjeni drobnemu gospodarstvu, naj bodo oblikovani enotno tako, da bodo tvorili skupaj skladno celoto.

Zunanja ureditev
Zunanja ureditev območja urejanja BP 6/3 Opekarna Črnuče vključuje interne ceste, parkirne površine, manipulacijske površine, zelene površine in ograjo, kar je razvidno iz grafične priloge "Prometno tehnična situacija M 1:500" in "Načrt ureditve zelenih površin M 1:500", ki je sestavni del Zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka.
Interne ceste, parkirišča in manipulacijske površine so izvedene v asfaltu. V zelenih pasovih med posameznimi parkirnimi žepi je zasajeno drevje.
Zelene površine na obrobju obravnavanega območja so intenzivno zasajene z drevjem in podrastjo in tvorijo vizualni in protihrupni varovalni pas za sosednje večinoma stanovanjsko območje.
Ozelenitev pri upravno administrativnem objektu in vhodu na območje z Dunajske ceste in pri upravnem objektu F ter vhodu s C. Ceneta Stuparja predstavlja akcent hortikulturne ureditve, zato se ti dve območji realizirata po posebnem hortikulturnem načrtu, ki vključuje tudi vso potrebno zunanjo opremo. Ozelenitev pri upravno administrativnem objektu in vhodu na območje s Dunajske ceste pri upravnem objektu F in na celotnem področju opuščene dovozne poti, ki vodi s C. Ceneta Stuparja ter na delu sosednjega območja urejanja BR 6/II predstavlja akcent hortikulturne ureditve zato se ta območja realizirajo po posebnem hortikulturnem načrtu, ki vključuje tudi vso potrebno zunanjo opremo.
Območje ob severni meji območja, ki se stika zaradi eksploatacije gline, narušenim gozdnim robom, je potrebno najprej višinsko prilagoditi čim naravnejšemu videzu, vključiti izvedbo odprtega odvodnika površinskih vod, ki se stekajo z vodozbirnega območja, in prilagoditi območje za predvideno zazidavo.
Celotnemu nepozidanemu območju je potrebno s prilagoditvijo konfiguracije in pogozditvijo povrniti naravni videz. Za to območje je potrebno izdelati poseben ureditveni načrt sanacije terena, odvodnjavanja in ozelenitve.
Celotna zasnova zunanje ureditve mora omogočati neovirano gibanje telesnoprizadetih oseb.

Na obodu območja urejanja je predvidena varovalna ograja iz pocinkane mreže višine 2,0 m na pocinkanih okroglih nosilcih. Znotraj območja med različnimi uporabniki ograje niso predvidene. V ograji na vzhodni strani so predvidena vrata za prost peš prehod preko območja.

Glavni uvoz za južni del območja z že zgrajeno komunalno infrastrukturo kot tudi za severno območje s predvideno gradnjo je z Dunajske ceste. Sama organizacija internega prometa pa je zasnovana enotno za celotno območje urejanja.
Vse vozne poti in manipulacijske ter parkirne površine so izvedene v asfaltu in z robnikom ločene od hodnikov za pešce in zelenih površin. Parkirna mesta za osebna vozila (240 PM) so razporejena po celotnem območju urejanja. S tem je dosežena optimalna razporeditev glede na obstoječo in predvideno dejavnost, t.j. prodajna skladišča, trgovine in servisi.
V območju urejanja BP 6/3 je zagotovljenih 240 parkirnih mest v parkirnih boksih in dodatnih 50 mest za ustavljanje in nakladanje osebnih in malih dostavnih vozil na manipulacijskih površinah ter vzdolžno ob internih cestah.
Osrednji manipulacijski prostor je v odnosu na višinsko ureditev celotnega območja znižan za 1,2 m, s čimer so ohranjene nakladalno razkladalne rampe obstoječih objektov 2 in 4 ter predvidena možnost rampe ob novopredvidenem objektu C.

Obstoječi kanali
Južni del območja ima že izvedeno kanalizacijo za padavinske in odpadne vode. Kjer je izveden mešan sistem kanalizacije, je potrebno oba sistema izvesti ločeno.
Predvideni kanali za severno območje
Predviden je ločen sistem kanalizacije. Površinske vode vodozbirnega območja bodo preko predvidenih vodotokov z izvedenimi peskolovi speljane v zadrževalni bazen. V bazen bo speljana tudi vsa padavinska voda iz streh novih objektov. Iztočni objekt bo opremljen s praznotokom, prelivom in organom za omejevanje pretoka (dušilka).
Meteorna voda iz utrjenih prometnih površin se bo odvajala po posebni kanalizaciji do skupnega lovilca olj. Mehansko očiščena voda se bo od tu dalje odvajala skupaj z vodo iz zadrževalnega bazena v potok Črnušnico.
Za tehnološke odpadne vode (kemična čistilnica, galvana, pralnica avtomobilov, foto ateljeji, mehanične delavnice), bo moral investitor te vode očistiti še pred priključkom na javni kanal.
Na obstoječi čistilni napravi je potrebno izvršiti sanacijo.
Za severni del je potrebno zgraditi celotno interno in javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode.

Obstoječi vodovod
– 1. faza ima zgrajeno sanitarno in hidrantno vodovodno omrežje, ki je vezano na vodovod DN 225 m/m po Dunajski cesti.
– Na omrežju so 3 podtalni in 4 nadtalni hidranti ter 80 m3 požarni bazen.
– Predvideno vodovodno omrežje za severni del
Za 2. fazo je potrebno zgraditi samostojni vodovodni priključek po Cesti Ceneta Štuparja in 150 m/m. Povezati je treba še javne vodovode in 80 m/m in DN 280 m/m ob brvi pri potoku Črnušnica. Vodovodno omrežje obeh faz bo še medsebojno povezano ob objektu št. 7, vendar bo zasun pri normalni porabi zaprt in zaplombiran. Odpiranje je predvideno le v primeru požara ali druge višje sile. Hidranti bodo nadtalni.
Vsi potrošniki bodo imeli svoje vodomere,

Obstoječi plinovod
Obstoječi plinovod poteka po Dunajski c. in Cesti Ceneta Štuparja.
Predvideno plinsko omrežje za severni del Obstoječo kotlarno, locirano v skladiščno prodajnem, objektu (3) je potrebno priključiti na plinovod po Dunajski cesti.
Za oskrbo drugih novih objektov bo potrebno zgraditi nov plinovod po novi dovozni cesti, ki bo priključen na obstoječi plinovod, ki poteka po Cesti Ceneta Štuparja.

Obstoječe električno omrežje
Obstoječa trafo postaja Opekarna z visokonapetostnim priključkom 20 KV zadošča za obstoječo zazidavo južnega območja.
Predvideno električno omrežje za severni del Predvidena je nova trafo postaja TP 20/0.4 KV moči 630 kVA, kasneje 1000 kVA z 20 KV kabelskim priključkom.
Predvideni so novi kablovodi, tipa YHE 49 A 3 x 1 x 70 m/m, pod asfaltiranimi površinami bodo potekali v alkaten ceveh 110 m/m.
Visokonapetostna povezava bo potekala od TP Opekarna, v kateri bo potrebno predelati 20 KV stikališče za potrebe TP. Kabelski jaški bodo dimenzije 1,2 x 1,2 x 0,8 m.

Obstoječe PTT omrežje
1. faza obravnavanega območja je vezana na telefonsko centralo RC Črnuče.
Na Dunajski cesti je v obstoječem jašku št. 81 na razpolago 600 parna rezerva, ki se lahko uporabi za napajanje novih telefonskih naročnikov.
Predvideno PTT omrežje za severni del
Za napajanje novih telefonskih naročnikov je potrebno zgraditi novo 1x3 vezno kabelsko kanalizacijo v dolžini 545 m. Kabelska kanalizacija je iz PVC/PTT cevi 110/1026 m/m. Vsi jaški so dimenzije 1,1 x 1,8 x 1,9 m.

Obstoječa javna razsvetljava
Po Dunajski cesti in Cesti Ceneta Štuparja je obstoječa javna razsvetljava.
Predvidena javna razsvetljava za severni del V 2. fazi območja urejanja bo potrebno zgraditi novo javno razsvetljavo.

Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku tras in njih dimenzioniranju, kolikor bodo potrebne zaradi tolerance gabaritov objektov etapnosti gradnje ali ekonomskih razlogov.

Na južnem delu območja urejanja so med obstoječo pozidavo predvideni le parcialni posegi, ki ne zahtevajo medsebojno usklajene etapnosti izvajanja.
Na severnem delu območja je nujna usklajena priprava stavbnega zemljišča s potrebno sanacijo in višinsko regulacijo. Pred ali vzporedno z gradnjo objektov v naslednjih etapah, se mora dograjevati tudi komunalna in prometna infrastruktura s potrebnim številom parkirnih mest. Objekti se lahko gradijo v več etapah. Objekt C se, če se pokaže potreba, lahko gradi etapno oziroma kot več manjših samostojnih enot. Za objekte E je osnovna gradbena enota celoten niz, ki pa se lahko funkcionalno deli na več manjših investitorjev.
Pogoj za pričetek gradnje II. faze gradnje (severni del območja urejanja) je predhodna izgradnja dostopne ceste s priključkom na Dunajsko cesto.

Investitor(ji) in izvajalci ureditve severnega dela območja BP6/3 Opekarna Črnuče morajo v začetni fazi urediti tehnično neoporečen, ekološko sprejemljiv in varen način odvodnjavanja vodozbirnega območja s pobočja, ki je bilo z eksploatacijo gline bivše opekarne porušeno. S preoblikovanjem strmin in platojev, ki so posledica nekdanje eksploatacije, v naravnejšo konfiguracijo in z intenzivno zazelenitvijo morajo ustvariti vtis naravnega ozelenjenega območja.
Po severnem robu območja je potrebno ponovno vzpostaviti nekdanjo gozdno in požarno intervencijsko pot, ki je bila odstranjena ob zadnjih izkopih gline. Ta pot se na vzhodu naveže na Magajnovo ulico.
Investitor(ji) so dolžni sočasno z izgradnjo posameznih (nizov) objektov izvesti tudi zunanjo ureditev, kot jo predvideva ZN.
Gradbene parcele, ki ne bodo pozidane v prvi fazi, morajo investitorji vzdrževati v hortikulturno urejenem stanju, ali pa jim morajo določiti tako začasno namembnost, ki ne bo niti funkcionalno niti vizualno motilna za ostalo območje (športne površine, zunanje skladiščenje in parkiranje).
Osnovna obveznost investitorjev pri gradnji in proizvodnih procesih na območju urejanja je preprečitev negativnih vplivov na okolje. To velja za sprotno čiščenje odpadnih voda, dimnih plinov, preprečevanje prekomernega hrupa, požarno varnost in skladiščenje nevarnih snovi po predpisih.
Odpadno tehnološko vodo je potrebno najprej očistiti v lastnih čistilnih napravah in usedalnikih uporabnikov do stopnje, ko jo je dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Če so tehnološke vode onesnažene s strupenimi snovmi je treba predvideti reciklažni sistem, sedimente pa odvažati na za to določeno deponijo. Meteorno vodo z utrjenih površin je treba najprej očistit v lovilcih maščob in jo skupaj z vodo s streh, očiščeno preko usedalnikov, voditi v ločeno kanalizacijo meteorne vode.
Koncentracija primesi v zraku ne sme presegati meje prašne usedline 10 g/m2 na mesec. Vsako preseganje kot tudi izpuščanje drugih nevarnih in neprijetnih plinov v zrak morajo uporabniki preprečiti s filtrirnimi napravami.
Dovoljena raven hrupa je maksimalno 50 dB (A) nočno in 70 dB (A) dnevno s tem, da na robnih območjih s stanovanjskimi površinami ne presega vrednosti za stanovanjska območja 40 dB (A) nočno in 60 dB (A) dnevno.
Za zagotovitev požarne varnosti je treba upoštevati požarnovarnostne odmike med objekti in napravami in omogočiti dostope za urgentna vozila. Izvedena mora biti hidrantna mreža na osnovi Strokovne požarnovarnostne ocene gradnje oziroma posegov v prostor.
Tehnološke in sanitarne odpadke je treba zbirati v oddvojenih zabojnikih. Sanitarne odpadke je treba odvažati na sanitarno deponijo. Tehnološke in posebne (nevarne) odpadke pa je treba odvažati organizaciji, pooblaščeni za zbiranje tovrstnih odpadkov, namenjenih za nadaljnjo predelavo ali uničenje.
Za vse posege v prostor, ki so predvideni z ZN, vendar zanje še hi znana tehnologija, je pred izdajo lokacijskega dovoljenja potrebna strokovna preverba s stališča varovanja okolja na osnovi dejanskega programa investitorja.
Pri izdelovalcu ZN si morajo investitorji za vsak tak poseg pridobiti strokovne podlage za izdajo lokacijskega dovoljenja, dopolnjene s strokovno oceno o varovanju talne vode, strokovno oceno o varovanju zraka, strokovno oceno varstva pred prekomernim hrupom in strokovno oceno Varstva pred požarom. Poleg tega morajo predložiti spisek količin nevarnih snovi v tehnološkem procesu, spisek nevarnih odpadkov in način uničenja in izjavo o varstvu pred hrupom.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, podjetjem, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu občine Ljubljana Bežigrad, pristojnem za urejanje prostora, pri upravni organizaciji mesta Ljubljane za urbanistično načrtovanje, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana in pri Krajevni skupnosti Franc Ravbar Črnuče.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe – Urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.