Ustavno sodišče je na seji dne 4. 11. 1993 obravnavalo predlog za oceno zakonitosti, ki ga je v imenu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, Maribor, Splošne bolnišnice Celje in Inštituta za varovanje zdravja RS, Ljubljana, vložilo Združenje zdravstvenih zavodov. Slovenije, Ljubljana, in

Sklep Vlade Republike Slovenije o merilih za določitev sredstev za plače direktorjev v zavodih, ki se financirajo iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 59/92) ni v neskladju z zakonom.

Vlagatelji so predlagali oceno zakonitosti sklepa v celoti in posebej še določbe 3., 4., 5. in 7. točke sklepa. Navedli so, da vlada nima zakonite podlage za sprejem sklepa, s katerim bi določala plače direktorjev, saj je po zakonu o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) o imenovanju direktorja in s tem tudi o njegovi plači pristojen odločati svet zavoda ob soglasju ustanovitelja.
Po 28. členu zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 se sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih in za socialne prejemke zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti, razen če je s tem zakonom drugače določeno. Že. v naslednjem, 29. členu ta zakon določa, da se sredstva za plače in druge osebne prejemke delavcev v javnih zavodih zagotavljajo po merilih in na način, kot je določen v 18. členu tega zakona in v posebnih predpisih. Ta sredstva se torej zagotavljajo glede na število zasedenih delovnih mest delavcev in funkcionarjev koeficiente za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnove za obračun plač, ki jih določi vlada, delovno dobo in uspešnost, pa tudi upoštevaje obravnavani sklep, ki predstavlja posebni predpis v smislu že navedenega 29. člena zakona. Obravnavani sklep ureja način uporabe določenih sredstev javne porabe in ne določa konkretnih plač posameznim direktorjem s področja, ki ga zajema, saj njegova merila sama po sebi ne zadoščajo za ugotovitev dejanske višine posamezne plače. Iz tega razloga je bilo ta sklep tudi obravnavati kot podzakonski predpis. V času sprejema tega sklepa se je vlada res sklicevala le na splošno določbo b njeni pristojnosti za sprejemanje določenih vrst podzakonskih aktov. Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (Uradni list RS, št. 13/93, 17/93) je izrecno določil, da obseg sredstev za plače poslovodnih delavcev določi Vlada Republike Slovenije. Glede na to, da obravnavanemu sklepu ni mogoče očitati, da vprašanje ureja brez zakonske podlage, kot tudi glede na to, da je izpodbijani sklep določil kriterije za določitev sredstev za plače direktorjev in s tem tudi njih postavil v položaj, ki je primerljiv s položajem drugih uporabnikov javnih sredstev, je sodišče ocenilo, da ni podan zatrjevani razlog v predlogu za njegovo razveljavitev kot celotnega akta. Tudi glede posameznih izpodbijanih točk sklepa sodišče ocenjuje, da niso v neskladju z zakonom. Plača posameznega direktorja se namreč ne določa z izpodbijanim sklepom, pač pa se v skladu z njegovo četrto točko določa z individualno pogodbo oziroma aktom o imenovanju direktorja. Pri presoji te odločbe pa je ustavno sodišče sledilo pojasnilu vlade, da jo je potrebno razlagati tako, da glede na 32. člen zakona o zavodih direktorja imenuje ustanovitelj, če z aktom o ustanovitvi ali posebnim zakonom ni za to pooblaščen svet zavoda. V primeru imenovanja direktorja zdravstvenega zavoda je pristojnost dana svetu zavoda v 29. členu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki imenuje in razrešuje direktorja s soglasjem ustanovitelja.
To odločbo je ustavno sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave in 7. č|ena ustavnega zakona za izvedbo ustave ter ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.