Ustavno sodišče je na predlog Stanovanjske zadruge Gorica p.o., Nova Gorica, v postopku za oceno ustavnosti na seji dne 18. 11. 1993

Določbe 88. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92) niso v neskladju z ustavo.

Predlagateljica predlaga oceno ustavnosti v izreku odločbe navedene zakonske določbe, ker meni, da jo prepoved uveljavljanja davčne olajšave pri nabavi reprodukcijskega materiala za člane zadruge od 1. 7. 1992 dalje postavlja v slabši položaj od dosedanjega, ki je v primerjavi s položajem pravnih subjektov iz gradbene operative zanjo tudi neenakopraven. Na podlagi izpodbijane zakonske določbe morajo namreč od tega dne dalje stanovanjske zadruge pri nabavi gradbenega materiala plačevati davek od prometa proizvodov, ki so ga bile doslej oproščene, zato predlagateljica meni, kar smiselno izhaja iz njene vloge, da 88. člen izpodbijanega zakona ni skladen s 14. členom ustave.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije v odgovoru na predlog navaja, da ustava v 147. členu ne daje okvirov ali omejitev zakonodajalcu pri izbiri vrst davkov, predmetov obdavčitve in določanja konkretne višine davkov. Temeljno izhodišče pri obdavčitvi prometa naj bi bila vsesplošna obdavčljivost prometa proizvodov in storitev ter določitev primernih stopenj, kar naj bi zagotavljalo finančno nevtralen učinek spremenjenega davčnega sistema. V novem sistemu prometnega davka naj ne bi bilo več možno zadržati rešitev, po katerih so imeli kupci, ki ne opravljajo registrirane proizvodne dejavnosti, pravico do nakupa proizvodov (repromateriala) brez plačila prometnega davka. Stanovanjske zadruge imajo še vedno možnost nakupa gradbenega – reprodukcijskega materiala brez plačila prometnega davka, vendar ob enakih pogojih, kot drugi zavezanci, ki sami opravljajo gradbeno dejavnost. Davčne olajšave pa ne morejo uveljavljati tiste stanovanjske zadruge, katerih dejavnost je zgolj oskrbovanje njihovih članov z gradbenim materialom. Z izpodbijano zakonsko določbo naj bi bila, nasprotno kot to navaja predlagateljica, dosežena izenačitev pravnih subjektov kot davčnih zavezancev, oziroma so pod enakimi pogoji tudi oproščeni plačila davka od prometa proizvodov.
Stanovanjska zadruga Gorica je svojo vlogo opredelila kot pobudo, ki pa jo je ustavno sodišče štelo za predlog, s katerim je bil začet postopek pred njim, ker je ugotovilo, da so za to podani pogoji iz 7. točke drugega odstavka 411. člena prejšnje ustave v povezavi s 7. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije.
Izpodbijani zakon o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92) ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev. S tarifo prometnega davka, ki je sestavni del tega zakona, so določeni proizvodi in storitve, od katerih se obračunava in plačuje prometni davek, in davčne stopnje. Davek od prometa proizvodov se plačuje od vsakega prometa proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, ter od vsakega prometa opreme (1., 2. in 4. člena). Za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, se šteje vsaka prodaja proizvodov in opreme, če ni v tem zakonu drugače določeno (5. člen). Po določbi 2. točke 6. člena zakona se za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, ne šteje prodaja proizvodov – reprodukcijskega materiala pravni osebi ali zasebniku, registriranima za opravljanje proizvodne dejavnosti, ter kmetu za opravljanje kmetijske dejavnosti. Za proizvodno dejavnost iz 2. točke 6. člena zakona se šteje opravljanje industrijske, rudarske, kmetijske, gozdarske, vodnogospodarske, ribiške, gradbene ter proizvodno-obrtne dejavnosti (drugi odstavek 6. člena).
Reprodukcijski material, taksativno naštet v 12. členu zakona, kjer je material za graditev in za zaključna dela v gradbeništvu naveden pod 4. točko, lahko pravne osebe, zasebniki in tudi kmetje iz 2. točke 6. člena zakona pod pogoji iz 7. člena zakona nabavljajo za opravljanje svoje dejavnosti brez plačila prometnega davka. Pravne osebe, ki imajo registrirano gradbeno dejavnost, oziroma pravne osebe, ki imajo v statutu ali drugem aktu predviden obrat za opravljanje gradbene dejavnosti, oziroma zasebniki, ki imajo v dovoljenju za opravljanje dejavnosti predviden tak obrat, lahko nabavljajo ob izpolnjenih pogojih iz 7. člena zakona ves gradbeni material in instalacijski material brez plačila prometnega davka, ne glede na to, kam in v kateri objekt bo material vgrajen. Tiste pravne osebe pa. ki teh proizvodov ne uporabljajo za opravljanje svoje dejavnosti, reprodukcijskega materiala brez prometnega davka ne morejo nabavljati.
Promet z gradbenim materialom, naštetim v 4. točki 12. člena zakona, ki se uporablja v proizvodnem procesu za dodelavo, predelavo itd., je torej oproščen davka od prometa proizvodov le, če ga kupuje izvajalec gradbenih in inštalaterskih storitev, ki ni njegov končni potrošnik. V takem primeru davčna oprostitev velja za vse enako.
Zato ustavno sodišče ugotavlja, da so po preteku v izpodbijanem 88. členu zakona izrecno določenega časovnega obdobja oproščene plačila prometnega davka tiste stanovanjske zadruge (oziroma njihovi proizvodni obrati), ki so registrirane tudi za gradbeno proizvodno dejavnost, s čimer so izenačene z ostalimi davčnimi zavezanci, ki opravljajo to dejavnost in zato v primerjavi z njimi niso v podrejenem oziroma neenakopravnem položaju, kot zmotno zatrjuje predlagateljica. Davčne oprostitve pa niso več deležne vse tiste stanovanjske zadruge, ki samo kupujejo gradbeni material ali samo organizirajo stanovanjsko gradnjo in niso izvajalci gradbenih del. Te zadruge je zakonodajalec na ta način izenačil z vsemi drugimi končnimi potrošniki, ki so vsi zavezanci za plačilo prometnega davka.
Taka zakonska ureditev po oceni ustavnega sodišča ni v nasprotju z ustavo.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 160. člena ustave, 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki: dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr.
Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.