Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 8. in 9. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni 1. SRS, št. 19/76 in 42/86), sklepa Skupščine občine Šmarje pri Jelšah z dne 26. 10. 1993 ter 5. člena Poslovnika o svojem delu, na seji dne 6. 12. 1993 sprejel

Ta pravilnik določa pogoje in način prodaje nepremičnin (razen za prodajo stanovanj in zemljišč, ki so v lasti ali na katerih ima pravico razpolaganja občina Šmarje pri Jelšah).

Kolikor ureja promet s posameznimi vrstami nepremičnih poseben predpis, potem se uporabljajo le tista določila tega pravilnika, ki niso v nasprotju s takšnim posebnim predpisom.

O prodaji nepremičnin odloča Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, pred odločitvijo pridobi soglasje KS, v kateri je nepremičnina.
Kolikor KS soglasja ne da, mota svojo odločitev argumentirati, hkrati pa prevzema tudi odgovornost za posledice.

Nepremičnina se proda na javni dražbi, ki jo izvede komisija za prodajo nepremičnin (dalje: komisija). Komisijo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in jo sestavljajo predsednik in dva člana. Komisija dela vedno le v polni sestavi. Eden izmed članov komisije mora biti predstavnik KS, v kateri leži nepremičnina.
Javno dražbo lahko na zahtevo IS opravi tudi sodišče, pristojno po kraju, kjer se nahaja nepremičnina.

Izklicna cena za javno dražbo se določi po prometni vrednosti nepremičnine, ki jo ugotovi cenilec ustrezne stroke ob razpisu javne dražbe.

Če nepremičnina na razpisani javni dražbi ni bila prodana, se lahko javna dražba ponovi, vendar ne pozneje kot v šestih mesecih. Izklicna cena se lahko v takem primeru zniža, vendar ne več kot za eno tretjino, o čemer odloča komisija.

Če javna dražba ni uspela, se lahko nepremičnina proda neposredno po izklicni ceni, v roku enega meseca po neuspeli javni dražbi.

Vsi, ki nameravajo sodelovati na javni dražbi, so dolžni pred pričetkom javne dražbe plačati kavcijo najmanj v višini 10% od izklicne cene.
Plačana kavcija se kupcu všteje v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne v 3 dneh po opravljeni javni dražbi brez obresti.

Kupec je dolžan skleniti pogodbo v osmih dneh po opravljeni javni dražbi, kupnino pa mora plačati v petih dneh po sklenitvi pogodbe, kolikor niso v pogodbi določeni drugačni pogoji plačila.
Kupec je poleg kupnine dolžan plačati še stroške cenitve nepremičnine, stroške oglasa javne dražbe, stroške ogleda nepremičnine, (če so pri tem nastali stroški) ter stroške v zvezi s prenosom lastništva.
Kolikor kupec ne spoštuje rokov, določenih v prvem odstavku tega člena, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela.

Razpis javne dražbe objavi komisija na krajevno običajen način, lahko pa tudi v sredstvih javnega obveščanja. Med objavo razpisa in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni.
Objava mora vsebovati:
– naziv in sedež prodajalca
– označbo in opis nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki in navedbo pritiklin
– izklicno ceno, rok plačila kupnine in način plačila kupnine
– višino varščine in način pologa ter rok vračila varščine neuspelemu dražitelju
– čas in kraj izvedbe javne dražbe
– določilo o obveznosti plačila stroškov cenitve nepremičnine, oglasa javne dražbe ter prenosa lastništva
– navedbo morebitnih bremen, ki jih mora prevzeti kupec
– dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije (za fizične osebe)
– navedbo, kje se lahko interesenti pred dražbo seznanijo s podrobnejšimi pogoji
– rok v katerem je mogoče prevzeti v dejansko uporabo nepremičnino, ki je predmet javne dražbe
– druge dražbene pogoje.

Javna dražba je ustna. Na javni dražbi ne morejo sodelovati kot ponudniki: člani komisije, njihovi zakonci in bližnji sorodniki.
Komisija začne z javno dražbo ob napovedanem času in kraju, tako da prisotne ponudnike seznani z dražbenimi pogoji, predvsem pa:
– da lahko draži samo tisti, ki se izkaže s pismenim potrdilom o plačani kavciji in ni član komisije, zakonec člana ali bližnji sorodnik,
– da lahko draži samo tisti, ki se izkaže z drugimi potrdili in pooblastili, ki so zahtevani v razpisu javne dražbe,
– določi najmanjši znesek, s katerim ponudniki lahko dvigajo izklicno ceno: najmanjši znesek je običajno 5% od izklicne cene, lahko pa je tudi nižji ali višji, če tako določi komisija,
– da na dražbi uspe kot najboljši ponudnik tisti ponudnik, ki ponudi najvišjo ceno,
– da najboljši ponudnik izgubi pravico do povračila kavcije, če ponudi najvišjo ceno, potem pa odstopi od pogodbe,
– da bo ponudnikom, ki na javni dražbi niso uspeli, povrnjena kavcija, najboljšemu ponudniku pa bo kavcija vračunana v kupnino po pogodbi.

Komisija pred pričetkom javne dražbe ugotovi podatke o ponudniku in preveri, če so položili kavcijo ter če so predložili ostala dokazila oziroma pooblastila, ki so bila zahtevana v razpisu javne dražbe.
Ko predsednik komisije ugotovi, da so ponudniki položili kavcijo in predložili vsa dokazila in pooblastila, prebere vsebino razpisa javne dražbeter razglasi pričetek javne dražbe.
Član komisije – izklicatelj javno izkliče začetno izklicno ceno in označbo nepremičnine, ki se prodaja na javni dražbi.
V primeru, da nepremičnino draži samo en ponudnik mora le-ta nedvoumno izjaviti, da se z izklicno ceno strinja, nato izklicatelj glasno ponovi izklicno ceno ter razglasi najboljšega ponudnika in doseženo ceno izdražene nepremičnine.
Če nepremičnino draži več ponudnikov, začne izklicatelj javno dražbo tako, da izkliče začetno izklicno ceno in vpraša: »Kdo da znesek oziroma odstotek, ki ga je že prej določila komisija?«
Če kdo od ponudnikov ponudi višjo ceno, nadaljuje izklicatelj javno dražbo tako, da prvič ponovi višjo ceno in vpraša ostale ponudnike: »Kdo da znesek, ki ga je že prej določila komisija?«
To se ponavlja, dokler nihče od ponudnikov ne ponudi višje cene. Ponudnik je vezan na svojo ponudbo. dokler ni podana višja ponudba.
Zadnjo najvišjo ponudbo izklicatelj trikrat ponovi, nato pove, da je dražba končana.
Uspeli ponudnik, ki ponudi najvišjo ceno in nato odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povračila kavcije. Po končani javni dražbi izklicatelj razglasi najboljšega ponudnika, ki je uspel na javni dražbi in doseženo ceno zdražbene nepremičnine.

O poteku javne dražbe se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
– kraj in čas javne dražbe,
– podatke o komisiji,
– razpisne pogoje in podatke o postopku javne dražbe
– osebne podatke o ponudnikih,
– izklicno ceno,
– ponudbe ponudnikov,
– podatke o najboljšem ponudniku in prodajni ceni nepremičnin,
– podatke o neuspelih ponudnikih in o vračilu kavcije ter
– ostale podatke in pripombe, ki so vplivale na potek javne dražbe.
Zapisnik o poteku javne dražbe podpišejo vsi udeleženci.

Ugovor proti opravljenem postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. Ugovor reši komisija takoj.

Zapisnik o uspeli javni dražbi je osnova za sklenitev kupoprodajne pogodbe. Kupnina se uporabi za revitalizacijo objekta, katerega del je bil odprodan, v sorazmerju s solastninskimi deleži, vzpostavljenimi po prodaji.
Kupnina za objekt, ki je bil odprodan v celoti, se uporabi za revitalizacijo drugega objekta v kraju, kjer leži odprodana nepremičnina.

Če je pri prodaji nepremičnine ena od pogodbenih strank družbena pravna oseba, mora ta najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe to predložiti skupaj z zapisnikom o ocenitvi pristojnemu javnemu pravobranilstvu.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.