Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 141. člena Statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-1, 56/93) na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. novembra 1993 sprejela

Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 21/90 in 34/92) se dopolnijo z Urbanističnimi zasnovami naselja Žalec, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. 1076/92-UZ v novembru 1993.

Urbanistična zasnova naselja Žalec določa za ureditveno območje naselja Žalec usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora, urbanistično oblikovalske usmeritve in usmeritve za urejanje območij s prostorskimi izvedbenimi akti.
Območje urbanistične zasnove naselja Žalec zajema prostorsko in funkcionalno zaključeno območje mesta Žalec med magistralno cesto M10 Ljubljana – Celje na severu in železnico z obstoječimi stavbnimi zemljišči za proizvodne in servisne dejavnosti ter stanovanja na jugu. Vzhodno mejo tvori del severne obvoznice in začetni odsek južne obvoznice, zahodna meja pa poteka v glavnem ob cesti na Vrbje ter ob Gotoveljski cesti. Površina ureditvenega območja meri okrog 127 ha.

Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 1455 oziroma na-končno 6924 prebivalcev, stanovanj za 459 oziroma na končno število 2366 stanovanj ter delovnih mest za 450 oziroma na končno število 3002 delovnih mest.
Racionalna in optimalna raba prostora znotraj obstoječega ureditvenega območja naselja s prenovo posameznih območij in delno širitvijo poselitve na severno obrobje do magistralne ceste.
Krepitev vloge Žalca kot središča ožjega regionalnega pomena s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti znotraj obstoječih centralnih območij ter starega trškega jedra, kar bo pripomoglo k izboljšanju oblikovanja mestne podobe centralnih območij ter obnovitvi trške podobe starega jedra Žalca.
Prenova, zapolnitve in optimalna raba obstoječih in razpoložljivih površin za stanovanja ter kontrolirana širitev stanovanjske gradnje na še nezazidane površine na severnem delu ureditvenega območja. Prenova obstoječega stavbnega fonda in zapolnitve v starem trškem jedru tudi s stanovanjsko funkcijo, kar bo omogočilo vsestransko revitalizacijo starega jedra.
Postopna preselitev proizvodnih in servisnih dejavnosti iz ožjega mestnega območja, predvsem iz starega trškega jedra, na obrobne obstoječe lokacije južno od železniške proge Celje – Velenje ter izven ureditvenega območja naselja v že opredeljene nove proizvodno-servisne cone na Ložnici pri Žalcu.
Prenova območij za šport in rekreacijo ter izboljšanje povezanosti z drugimi deli naselja. Ohranitev sedanjih in ureditev novih zelenih površin s poudarkom na zaščitni. oblikovni in estetski funkciji zelenja v naselju.
Sanacija prometnega omrežja v naselju ob upoštevanju spremenjenega prometnega režima na magistralni cesti M 10 po nadaljevanju izgradnje avtoceste na odseku Ložnica – Arja vas ter ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih povzroča trasa železniške proge Celje – Velenje. Izločanje tranzitnega prometa iz naselja, posebej iz starega trškega jedra; izboljšanje pešpovezav med posameznimi deli naselja, posebej pa s starim jedrom naselja; razbremenitev notranjega avtomobilskega prometa skozi staro jedro ter podrejanje prometnega režima pešcem; organizacija površin za mirujoč promet ob vstopnih conah v staro trško jedro ter ob razbremenilnih – napajalnih cestah okrog jedra.
Sanacija in nadaljevanje urejanja primarne komunalne in energetske infrastrukture zlasti v kontekstu ekoloških sanacij in varovanj.
Podrejanje vseh posegov v prostor pogojem varovanja okolja ter sanacija obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.
Staro trško jedro naselja Žalec je uvrščeno med pomembnejše kulturne spomenike in je varovano z odlokom o razglasitvi iz maja 1989 (Uradni 1. SRS, št. 20/89) kot spomenik historičnega urbanizma. Vsi posegi znotraj varovanega območja trškega jedra ali na zaščitenih objektih znotraj ureditvenega območja morajo upoštevati izhodišča iz elaborata št. 02-401/2-86 (Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje), ki je sestavni del odloka o razglasitvi za kulturni spomenik.

Gradnja večstanovanjskih objektov s srednjo gostoto
(80-100 preb./ha) je predvidena na severnem obrobju naselja kot vezni člen med območjem individualne stanovanjske zazidave S1 (Poreber – Center) in območjem blokovne zazidave z visoko gostoto S5. Zazidalna zasnova za območje nove stanovanjske gradnje mora povezati obe, po značaju različni območji z zmanjševanjem sedaj pretirano visoke gostote prebivalstva v območju S5 in oblikovanjem kvalitetnejšega arhitekturnega izraza celotnega območja.
Pomemben delež stanovanjske gradnje bo potekal v obliki sanacije in prenove starega trškega jedra z njegovim obrobjem. Skupna gostota na predelih starega jedra ne sme presegati 80-100 preb./ha, zato je gostoto prebivalcev povečevati na zahodnem delu in na vzhodnem delu trškega jedra, osrednji del pa mora ohraniti sedanjo gostoto.
Območje P1 (Juteks) kot sestavni del oziroma obrobje starega jedra, bo dolgoročno preoblikovano v mestno območje z mešano, centralno-stanovanjsko funkcijo. V območju C 4 in jugovzhodnem zaledju trškega jedra je predvidena revitalizacija območja in njegovih funkcij.
V območjih S1 (Poreber – Center) in S2 (Benetke), kjer je gradnja zaključena v celoti, ter v območju S4 (soseska VI), kjer je pretežno zaključena, je možna dopolnilna stanovanjska gradnja kot zapolnitev, vendar pa končna gostota območij ne sme presegati nizke gostote 40-60 preb./ha.

Razvoj centralnih dejavnosti bo potekal znotraj obstoječih območij: CS (staro trško jedro), C1 (območje jugozahodno od jedra), C2 (novi center zahodno od jedra), C3 (šolsko območje), C4 (območje južno od jedra) ter C5 (območje južno od železniške proge).
Težišče razvoja oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti – bo v prenovi starega trškega jedra CS ter območja novega centra C2. Visoka vrednost kulturne dediščine starega trškega jedra – območje CS – zahteva sanacijo in oživitev mestnega jedra s programom novih funkcij, skladno s poudarjenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti naselja vključno s stanovanjsko funkcijo območja. Zagotoviti je enakomerno porazdelitev dejavnosti znotraj starega jedra z zagotavljanjem raznolikosti posameznih vrst dejavnosti in preprečevanjem preobremenjenosti prostora in objektov z novimi dejavnostmi.
V območju novega centra C2 je s prenovo območja predvidena dopolnilna gradnja objektov za centralne dejavnosti mesta, kar bo omogočeno z dolgoročno predvideno prestavitvijo avtobusne postaje.
Območji C3 (osnovna šola) in C5 (Hmeljarski inštitut) sta prostorsko zaključeni, možni so le posegi na obstoječih objektih. Z revitalizacijo območja C4 (stara šola – delavska univerza, restavracija, trgovina) je zagotoviti povezovalno funkcijo območja tako v prometnem smislu kot tudi v smislu dopolnjevanja in usklajevanja dejavnosti sosednjih območij.

Temeljna usmeritev za razmeščanje proizvodnih in servisnih dejavnosti je postopno preseljevanje dejavnosti, predvsem iz območja starega trškega jedra, v že opredeljene cone izven ureditvenega območja naselja oziroma v obstoječa območja proizvodnih dejavnosti južno od železniške proge.
Obstoječa območja za proizvodne in servisne dejavnosti P2 – Hmezad, Slovin in Agrina, P3 – Tovarna krmil, Strojna, P4 – Ferralit, P5 – Grames (razen območja P1 - Juteks) so prometno navezana na južno obvoznico ter njen podaljšek proti zahodu in na železnico (območja P2, P3 in P5).
Nove površine za gradnjo proizvodnih objektov so zagotovljene južno od železniške proge na območju P4 (Ferralit), kamor bo postopoma preseljen tudi strojni obrat iz trškega dela Žalca, ter V manjšem obsegu na območju P5 – Grames, kamor bodo usmerjene predvsem proizvodne in servisne dejavnosti, ki so vezane na industrijski tir.
Območji P2 (Hmezad, Slovin in Agrina) na vzhodnem delu ureditvenega območja in P3 (Tovarna krmil in Strojna) na ugodni legi ob južni obvoznici in železnici sta programsko in prostorsko zaključeni celoti. Na območjih so možni le manjši posegi na obstoječih objektih ter ambientalno – prostorski posegi v območju P3 na prostoru med silosi in južno obvoznico.
V območju P1 (Juteks) je dolgoročno predvidena sprememba namembnosti območja za dejavnosti mestnega središča. Proizvodna dejavnost v območju bo postopoma zmanjševana in ukinjena ter preusmerjena na novo lokacijo na Ložnici.

Edino večje območje za šport in rekreacijo (S) leži ob glavnem – severnem vstopu v mesto in je povezano s šolskim območjem. Predvidena je prenova in dopolnitev obstoječih športnih objektov in površin ter izboljšava dostopnosti do območja predvsem za pešce.
Zelen pas med severnim robom zazidave (območja C3, S3 in S4) in magistralno cesto M10 bo ohranjen kot zaščita naselja pred vplivi magistralne ceste, kot vezni element med naseljem in odprtim kmetijskim prostorom severno od naselja ter kot rezervat za morebitno dolgoročno širitev naselja proti severu in ureditev parkirnih prostorov ob vstopu v mesto. Podaljšanje zelenega pasu z enakimi funkcijami je predvideno proti zahodu preko -severne vpadnice ob južnem robu magistralne ceste M 10. Pri tem je upoštevati predvideni novi lokaciji za avtobusno postajo in bencinsko črpalko.
Za površine parkovnega značaja je predvidena sanacija, ki bo prispevala k urejenemu videzu naselja.
Na ustreznih lokacijah bodo urejene zelene površine z upoštevanjem smiselne razporeditve za dosego vizualnih, razmejitvenih, označevalskih učinkov v prostoru.

Na južni strani ureditvenega območja Žalca poteka v smeri vzhod – zahod enotirna železniška proga Celje -Velenje, ki ostaja tudi v bodoče generator tovornega in potniškega prometa, z fizičnimi lastnostmi pa predstavlja omejitev prehodnosti v smeri proti jugu za celotno naselje. Dolgoročno je predvidena posodobitev potniškega prometa, elektrifikacija proge in boljše povezovanje železniške postaje z drugimi deli naselja.
Cestno prometno omrežje sestavlja zunanja cestna mreža: magistralna cesta M 10, ki bo po izgradnji avtoceste prekategorizirana v nižji rang in bo služila predvsem lokalnemu tranzitnemu prometu in obstoječa južna obvoznica za lokalni tranzitni promet v smeri proti jugu ter ob železniški progi do nadvoza ceste M 10 nad železniško progo (dolgoročna možnost za tranzitni promet v smeri zahod – jug). V sklopu zunanje cestne mreže je predvidena dolgoročna prestavitev avtobusne postaje na novo lokacijo južno ob magistralni ceste M 10, kar bo izločilo tranzitni avtobusni promet iz centralnega dela naselja.
Na to mrežo se navezujejo glavne zbirne mestne ceste (ulica Heroja Staneta, Savinjska cesta in del Kardeljeve ceste), ki so vezni člen med tranzitnim prometom, ki poteka po zunanji cestni mreži in mestnim prometom, ki poteka po zbirnih mestnih cestah. Dolgoročno je predviden priključek zbirne mestne ceste (severni del ulice Ivanke Uranjek) na severni obvoznici kot razbremenitev glavne zbirne ceste (ulice Heroja Staneta). Skozi trg poteka zbirna mestna cesta, ki pa mora biti pri bodočem urejanju prometa podrejena ureditvam za peš promet. Sistem notranjega cestnega prometa zaključujejo stanovanjske ceste in interne dovozne ceste.
Sestavni del prometne zasnove so tudi predvidene ureditve večjih površin za parkiranje osebnih avtomobilov ter predvidena zasnova peš prometa.

Kanalizacijsko omrežje v Žalcu je priključeno na že zgrajen primarni zbiralnik za tranzit odpadnih vod in centralno čistilno napravo v Kasazah.
Vodovod Žalec je vezan na zajetje izvirov (v Libojah in Matkah) in na črpanje podtalnice (črpališče Roje, Vrbje). Do leta 2000 je predvidena izgradnja novega črpališča Vrbje, dograditev rezervoarja Plevna, obnova primarnega cevovoda Roje – Vrbje – Žalec, izgradnja povezovalnega cevovoda ob obvoznici in izgradnja cevne povezave rezervoarja Plevna z zahodnim omrežjem vodovoda Žalec.
Dolgoročno je na področju elektroenergetskega omrežja od 110 KV daljnovodov predvidena gradnja DV. RTP Žalec – RTP Medlog (D-1 126) južno od naselja Žalec in rekonstrukcija. DV Podlog – Žalec (D-1019), ki diagonalno prečka zahodni del Žalca. Ob daljnovodu 110 KV RTP Podlog – RTP Laško je ob lokalni cesti Žalec – Griže v južnem delu naselja predvidena izgradnja razdelilne transformatorske postaje Žalec 110/20 KV za napajanje mesta Žalec in industrije v njegovem neposrednem zaledju.
Toplovodno omrežje zagotavlja ogrevanje za najgosteje naseljeni del mesta Žalec in pomembne družbene objekte v severozahodnem delu mesta. Omrežje je priključeno na kotlarni pri hotelu in v stanovanjski soseski V. Dolgoročno je predvidena razširitev toplarniškega ogrevanja tudi na druge predele mesta.
Plinovodno omrežje za potrebe proizvodnih dejavnosti v naselju Žalec je v glavnem že zgrajeno (priključena Juteks in Ferralit), dolgoročno je predviden le še nizkotlačni plinovod do območja Hmezad – Strojna ob železnici in krajši odcep do območja Slovin v vzhodnem delu Žalca ter plinska mreža za široko potrošnjo.

Celotno staro jedro Žalca je varovano kot spomenik historičnega urbanizma. Vsa načrtovanja in izvedbe posegov v varovanem območju morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom pristojnega-Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Urbanistično – oblikovalske usmeritve za posege v prostor varovanega starega trškega jedra temeljijo na principu ohranjanja osnovne tlorisno-urbanistične sheme: primarna vzdolžna komunikacija, sekundarne ortogonalno postavljene komunikacije, kontinuirana pozidava vzdolž glavne komunikacije, specifična srednjeveška parcelacija.
Namembnost objektov v pritličjih je praviloma javna, nadstropja in vezni – dvoriščni trakti so namenjeni stanovanjem. Pri prenovi objektov je upoštevati arhitekturne in historične danosti ter funkcionalne možnosti vsakega objekta posebej; fasade morajo biti obravnavane celovito.

Območja S1 (Poreber – Center), S2 (Benetke) in S4 (stanovanjska soseska VI – Franga – Ložnica):
Za območja velja možnost dopolnilne gradnje, gradnje prizidkov in adaptacij obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za zazidanost parcele, usmeritev glede sprememb namembnosti objektov (ohranjati je primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova namembnost ne sme motiti okolja) ter usmeritev za oblikovanje objektov (podrediti obstoječim sosednjim objektom).
Območje S3 (Frenga-Ložnica) in S5 (stanovanjska soseska V):
Za obe območji velja, da ni dovoljena gradnja novih objektov. Možna so vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter posegi, ki bodo bistveno izboljšali kvaliteto bivanja (dopolnitve parterja z manjkajočimi dejavnostmi, estetske izboljšave prostora in objektov).
Območje predvidene nove gradnje (del S1 in S5):
Območje je oblikovati tako, da bo vzpostavljena povezava med visoko blokovno, zazidavo S5 in nizko individualno zazidavo stanovanjskih hiš S1. Posebej skrbno je oblikovati mestno podobo na severnem obrobju naselja.

Območje C2 (novi center):
V območju je predvidena prenova, ki naj upošteva prestavitev avtobusne postaje izven mestnega središča (možnost za kvalitetno izrabo mestnega prostora in preobrazbo. območja v smislu kontinuitete na stiku s trškim jedrom). Z dopolnilno, gradnjo objektov za centralne funkcije mesta (gradbena črta naj se približa priključni cesti na obvoznico) je racionalno izrabiti mestni prostor. Smiselno je ločiti posamezne vrste prometa s poudarjeno vlogo peš površin in dostopov v centralno območje ter povezavo s trškim jedrom.
Območja C3 (osnovna šola), C4 (stara šola, trgovina in restavracija) in C5 (Hmeljarski inštitut):
Območja so prostorsko zaključena. Osnovno Šolo v območju C3 je možno adaptirati in dograditi Zahodni del območja C4 je pri prenovi obvezno obravnavati v povezavi z območjem P1 (Juteks)oziroma upoštevati dolgoročno prestavitev proizvodnje iz območja.

Za vsa območja (razen za območje F4 – Ferralit, kjer so urbanistično-oblikovalski pogoji podani v zazidalnem načrtu) velja, da so prostorsko zaključene celote. Vsi posegi morajo biti podrejeni najpomembnejšemu delu naselja – staremu trškemu jedru – tako z višinami in volumni objektov kot tudi z ustreznimi obdelavami fasad.

Posamezna ureditvena območja v območju urbanistične zasnove naselja Žalec bodo urejena s prostorskimi izvedbenimi akti po usmeritvah iz urbanističnih zasnov: s 4 zazidalnimi načrti, 3 ureditvenimi načrti in 5 prostorskimi ureditvenimi pogoji. Med izvedbenimi akti je vsebinsko najzahtevnejši ureditveni načrt za območje zavarovanega trškega jedra.