Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o varstvu pred požarom, ki ga je sprejel Državni zbor: Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 1993.

(1) Ta zakon ureja sistem varstva pred požarom.
(2) Sistem varstva pred požarom obsega organiziranje načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom.

(1) Dejavnosti varstva pred požarom lahko opravljajo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Dejavnosti varstva pred požarom po tem zakonu so raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični nadzor vgrajenih sistemov požarne zaščite, dimnikarstvo, požarno varovanje premoženja in druge.

(1) Zakon določa dejavnost, ki jo opravljajo gasilske enote, kot obvezno javno službo.
(2) Zakon oziroma predpis lokalne skupnosti določa dejavnosti varstva pred požarom, ki se opravljajo kot neobvezne javne službe.
(3) Naloge, organizacijo in status gasilskih organizacij ureja poseben zakon.

(1) Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo (v nadaljnjem besedilu: požarom).
(2) Za uresničevanje ciljev iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti:
1. načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom;
2. odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
3. varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja;
4. preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali, premoženje in okolje;
5. vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo.

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času. Za požar je značilno sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko eksplozija.
2. Eksplozija je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki ima za posledico povišanje temperature ali tlaka oziroma obeh hkrati.
3. Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru.
4. Požarno tveganje je verjetnost, da bo prišlo do požara, ki bo povzročil človeške žrtve ali poškodbe oziroma materialno škodo.
5. Požarna varnost je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. S tem zakonom zahtevani ukrepi varstva pred požarom zagotavljajo predvsem varnost ljudi, živali in premoženja ter preprečujejo nastanek večjih požarov.
6. Ukrepi varstva pred požarom so vsi gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo požarno tveganje in zagotavljajo požarno varnost. Delijo se na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.
7. Preventivni ukrepi, varstva pred požarom so vsi preventivni gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost za nastanek požara, ob njegovem nastanku pa zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.
8. Aktivni ukrepi varstva pred požarom so vsi teh-nični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara. Med te ukrepe, spadajo tudi sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima in toplote ob požaru.
9. Sistem aktivne požarne zaščite obsega sisteme in opremo, ki so vgrajeni in so namenjeni za zmanjševanje nevarnosti za ljudi, živali in premoženje, za odkrivanje in gašenje požara, ter za odvajanje dima in toplote ob požaru.
10. Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred. požarom so vsa sredstva, naprave in oprema, ki se uporabljajo za preprečevanje in gašenje požara.
11. Evakuacija je organizirano gibanje ljudi na varno mesto ob požaru.
12. Poseg v naselje in naravno okolje je vsako trajno ali začasno človekovo ravnanje ali opustitev, ki lahko vpliva na požarno varnost.
13. Metode požarnega inženirstva so postopki za oceno požarne varnosti s pomočjo računskih metod, ki upoštevajo obnašanje proizvodov ter vpliv preventivnih in aktivnih požarnovarnostnih ukrepov na potek požara.
14. Požarno nevarne snovi so gorljive trdne, tekoče in plinaste snovi.
15. Ravnanje s požarno nevarnimi snovmi so vsa dela s temi snovmi.
16. Požarno nevarna dela in opravila so vsa dela, pri katerih je zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ali narave dela povečana nevarnost nastanka požara.
17. Požarno nevarne naprave so vse naprave, ki lahko zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ali zaradi svojega delovanja pomenijo povečano nevarnost nastanka požara.

Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država), občine in druge lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti) zagotavljajo celovit sistem varstva pred požarom s sprejemanjem predpisov, načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, nadzorom, politiko financiranja in drugimi ukrepi.

Osnovni namen predpisanih ukrepov varstva pred požarom je zagotavljanje zaščite življenja in zdravja ljudi, živali in premoženja.

Predpisani ukrepi varstva pred požarom morajo preprečevati širjenje požara na sosedovo premoženje.

Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom kazensko in odškodninsko odgovorna za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo.

Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da čim bolj preprečijo nastanek požara, ob požaru pa omejijo njegovo širjenje.

Država in lokalne skupnosti so dolžne spodbujati razvoj požarno nenevarnih tehnologij in takih posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov.

(1) Javnost ima pravico biti obveščena o dejavnostih in drugih zadevah varstva pred požarom. Podatki o stanju in varstvu pred požarom so javni.
(2) Državni organi in organi lokalne skupnosti obveščajo javnost in dajejo podatke v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom.

(1) V nacionalnem programu varstva pred požarom se določijo cilji, usmeritve in strategija varstva pred požarom za obdobje najmanj petih let.
(2) Nacionalni program varstva pred požarom vsebuje:
1. analizo stanja varstva pred požarom;
2. oceno ogroženosti pred požarom;
3. oceno pričakovanih stroškov in koristi;
4. zasnovo dolgoročnega razvoja varstva pred požarom;
5. cilje, prednostne naloge in potrebna sredstva za njihovo uresničitev.

Nacionalni program varstva pred požarom sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada).

Lokalne skupnosti sprejmejo za dejavnosti, zadeve in ukrepe varstva pred požarom lokalnega pomena svoje programe varstva pred požarom, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom, varstva pred požarom.

(1) Vlada v letnem načrtu varstva pred požarom določi naloge za uresničevanje nacionalnega programa varstva pred požarom.
(2) Načrt varstva pred požarom lokalne skupnosti ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom in načrtom varstva pred požarom iz prejšnjega odstavka.

(1) Raziskovalni in razvojni projekti varstva pred požarom so sestavni del nacionalnega raziskovalnega programa.
(2) Ministrstvo, pristojno za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v dogovoru z Gasilsko zvezo Slovenije sodeluje pri odločanju o raziskovalnih in razvojnih projektih za uresničevanje nacionalnega raziskovalnega programa varstva pred požarom, tako da:
1. predlaga tematska polja s področja varstva pred požarom;
2. sodeluje pri ocenjevanju raziskovalnih in razvojnih projektov;
3. financira ali sofinancira raziskovalne in razvojne projekte varstva pred požarom.
(3) Ministrstvo lahko tudi samostojno izbira in financira raziskovalne in razvojne projekte, ki so posebnega pomena za varstvo pred požarom.

Vsebine s področja varstva pred požarom se posredujejo v osnovnem, srednjem in visokem izobraževanju.
2. Usposabljanje

(1) Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, poučen o varstvu pred požarom ob:
1. nastopu dela;
2. premestitvi na drugo delovno mesto; 3. razporeditvi na drugo delo;
4. spremembi ali uvajanju nove delovne opreme;
5. spremembi in uvajanju nove tehnologije.
(2) Pri usposabljanju se mora upoštevati nove in spremenjene požarne nevarnosti, posebnosti delovnega mesta ter znanje občasno obnavljati:
(3) Usposabljanje za varstvo pred požarom opravljajo fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Usposabljanje se mora izvajati v skladu s predpisi, ki določajo vrsto, način in periodičnost usposabljanja.
(4) Minister, pristojen za varstvo pred požarom (v nadaljnjem, besedilu: minister), določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati fizične in pravne osebe, ki usposabljajo zaposlene za varstvo pred požarom, ter vrste, način in periodičnost usposabljanja.

(1) Prebivalci se usposabljajo za varstvo pred požarom z raznimi neobveznimi oblikami usposabljanja, ki jih organizira država in lokalna skupnost.

(1) Pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti:
1. pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;
2. potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev;
3. prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
4. vire za zadostno oskrbo z,vodo za gašenje.
(2) Pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov se morajo v ukrepih varstva pred požarom upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih, zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri načrtovanju in graditvi novih naselij se morajo zaradi zmanjšanja požarnega tveganja upoštevati vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov ter obstoječih in novih tehnoloških procesov.

(1) Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev ter pri izdelavi naprav in izdelkov se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa ukrepi za:
1. zmanjšanje možnosti nastanka požara;
2. pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru; 3. varen umik ljudi, živali in premoženja;
4. omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru;
5. učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v in iz objekta;
6. zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.
(2) Ukrepi varstva pred požarom se morajo upoštevati in izvajati pri graditvi in rekonstrukcijah objektov.
(3) Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi nosilnih konstrukcij objektov morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da zagotavljajo požarno varnost v skladu s prvim odstavkom tega člena.

Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
1. zmanjšanje možnosti nastanka požara;
2. zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru;
3. zmanjšanje škode ob požaru.

(1) Pri prevozu ljudi in živali ter transportu blaga v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom.
(2) Prometna in transportna sredstva morajo biti izdelana tako, da je zagotovljena varnost ljudi, živali in blaga ob nastanku požara.
(3) Pri prevozu požarno nevarnih snovi se morajo upoštevati tudi zahteve iz prejšnjega člena.

(1) Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2) Pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nastanka požara v naravnem okolju morajo sodelovati lastniki in uporabniki nepremičnin na ogroženih območjih.

Ukrepe varstva pred požarom iz 22., 23., 24., 25. in 26. člena tega zakona in način njihovega izvajanja predpišejo pristojni ministri.

(1) Pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom je treba upoštevati:
1. vrsto in namembnost posega, objekta, naprave ali sredstva;
2. požarno tveganje in ogroženost;
3. požarno varnost, predpisano s tem zakonom in drugimi predpisi.
(2) Požarno, tveganje in ogroženost iz prejšnjega odstavka zajemata tiste dejavnike, ki vplivajo na verjetnost nastanka in razširitve požara ter ogroženosti življenja in zdravja ljudi, živali ter premoženja.
(3) Iz projektne, tehnične in druge dokumentacije mora biti razvidno, kateri predpisi, standardi in ukrepi varstva pred požarom so bili upoštevani.
(4) Minister določi metodologijo in kriterije za ugotavljanje požarnega tveganja, požarne varnosti in ogroženosti.

(1) Metode požarnega inženirstva se uporabljajo za načrtovanje ukrepov varstva pred požarom:
1. če posamezno področje ni normativno urejeno ali če ni standardov;
2. če se želi s tehničnimi in ekonomsko primernejšimi ukrepi in. rešitvami doseči predpisano oziroma višjo požarno varnost.

(1) Za načrtovanje ukrepov varstva pred požarom se pri graditvi in rekonstrukcijah objektov izdela študija požarne varnosti, ki mora vsebovati: 1. opis načrtovanega posega; 2. oceno požarnega tveganja in ogroženosti; 3. opis in oceno ustreznosti načrtovanih ukrepov varstva pred požarom in požarne varnosti.
(2) Študijo požarne varnosti lahko izdelajo le fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Fizične in pravne osebe morajo izdelati študijo požarne varnosti v skladu s predpisi.
(3) Minister predpiše vsebino in metodologijo izdelave študije požarne varnosti ter pogoje za pridobitev in odvzem pooblastila za izdelavo študije požarne varnosti iz prejšnjega odstavka.
(4) Minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za graditev objektov, predpiše objekte, za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti.

(1) Požarno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice, je sestavni del varstva pred požarom.
(2) Zavarovalnice v pogojih požarnega zavarovanja določijo najmanj enako požarno varnost, kot jo določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Povzročitelj požarnega tveganja se mora v skladu z zakonom zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči nesreča tretjim osebam, lokalni skupnosti, ali državi.

(1) Ministrstvo vzpostavi informacijski sistem, ki vsebuje evidence in podatke o:
1. požarih in nastali škodi;
2. eksplozijah in nastali škodi; 3. gasilskih intervencijah;
4. organizacijah in delavcih, ki se ukvarjajo z varstvom pred požarom;
5. opremi, napravah in drugih sredstvih za požarno zaščito;
6. fizičnih in pravnih osebah, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščene za opravljanje nalog varstva pred požarom;
7. fizičnih in pravnih osebah, ki imajo vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite.
(2) Državni organi, pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, morajo voditi evidence s podatki o:
1. požarih in eksplozijah pri njih ter o nastali škodi;
2. usposobljenosti zaposlenih delavcev za varstvo pred požarom;
3. zdravstvenih pregledih gasilcev;
4. opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom.
(3) Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki so dolžni. ministrstvu poročati o dogodkih, povezanih s požari in eksplozijami.
(4) Minister predpiše vsebino in način zbiranja, obdelave ter izmenjave podatkov iz tega člena.

(1) V zbirkah podatkov iz, 4. in 6. točke prvega odstavka ter 2. in 3.. točke drugega odstavka prejšnjega člena se zbirajo in vodijo naslednji osebni podatki:
– ime in priimek;
– datum in kraj rojstva;
– stalno ali začasno prebivališče;
– poklic;
– izobrazba;
– vrsta; način in periodičnost usposabljanja za varstvo pred požarom;
– datum zdravniškega pregleda.
(2) V zbirki podatkov iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena se o fizičnih in pravnih osebah zbirajo naslednji podatki:
– ime in priimek oziroma ime firme;
– stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(3) V zbirki podatkov iz k točke drugega odstavka prejšnjega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
– ime in priimek:
– datum in kraj rojstva;
– stalno ali začasno prebivališče.
(4) Osebni podatki, določeni v tem členu, se pridobivajo neposredno od posameznikov, o katerih se vodijo evidence, ali pa se pridobijo iz že obstoječih zbirk podatkov ter se hranijo in uporabljajo le toliko časa, kot je to potrebno za dosego namena, za katerega so bili zbrani.
(5) Osebne podatke, določene v tem členu, smejo uporabljati:
– državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne – osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter osebe, pooblaščene za varstvo pred požarom, za izvajanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom;
– inšpektorji za varstvo pred požarom za opravljanje svojih nalog v skladu z zakonom;
– državni organi in organi lokalnih skupnosti za potrebe delovnega področja, ki ga pokrivajo in kadar je tako določeno z zakonom.

Ministrstvo predlaga statistična raziskovanja za potrebe varstva pred požarom, ki se v skladu s tem zakonom izvajajo v okviru nacionalnega programa statističnih raziskovanj.

(1) Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen družinskih stanovanjskih hiš, ter poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red, ki vsebuje:
1. organizacijo varstva pred požarom;
2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne, razmere;
3. navodilo za ravnanje v primeru požara;
4. način usposabljanja.
(2) V poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih mora biti del požarnega reda iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka izobešen na vidnem mestu.
(3) V objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti za primer požara pripravljeni oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je potrebno vzdrževati v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalcev.
(4) Za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več ljudi, je treba izdelati tudi požarne načrte.
(5) Minister določi objekte iz prejšnjega odstavka vsebino in pogoje za pripravo požarnega reda in načrta ter obvezno opremo.

(1) Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren za varstvo pred požarom.
(2) Lastnik ali uporabnik lahko pooblasti, ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo, ki mu je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Kot odgovorno osebo se lahko pooblasti tudi fizična oseba, ki ni zaposlena pri lastniku ali uporabniku. V večstanovanjskih hišah se lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti tudi upravitelja, če je ustrezno usposobljen. (3) Minister predpiše strokovno usposobljenost fizične in pravne osebe, ki še jo lahko pooblasti za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.

(1) Požarno stražo, mora organizirati:
1. kdor pretaka količine nad 5 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov;
2. kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila;
3. prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije;
4. lokalna skupnost, lastnik oziroma upravljalec gozda ali drugega zemljišča, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju.
(2) Požarno stražo lahko opravljajo le gasilci, v primeru iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi za gašenje usposobljene osebe.
(3) Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost.

(1) Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom morajo imeti:
1. certifikat o skladnosti oziroma morajo ustrezati veljavnim standardom ali imeti potrdilo o opravljenem preizkusu;
2. znak ustreznosti in priloženo deklaracijo.
(2) Način označevanja, vsebina znaka, deklaracije in certifikata ter postopek preizkusa in izdaje potrdila, morajo biti usklajeni s predpisi s področja standardizacije.
(3) Opreme, naprav in drugih sredstev, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena, se ne sme dajati v promet ali uporabljati.
(4) Opremo, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom lahko preizkuša in o tem v skladu s predpisi o standardizaciji izdaja potrdila samo organizacija, ki jo pooblasti minister.

Proizvajalec ali prodajalec ne sme dati v prodajo požarno nevarne snovi ali embalaže zanjo, če ni v skladu s predpisi ustrezno opremljena z deklaracijo in oznako o požarni ali eksplozijski nevarnosti ter navodilom za ravnanje.

(1) Ročne in prevozne gasilne aparate vzdržujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Fizične in pravne osebe morajo ročne in prevozne gasilne aparate vzdrževati v skladu s predpisi.
(2) Minister predpiše minimalne tehnične in druge pogoje za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov ter pogoje za pridobitev in odvzem pooblastila za servisiranje.

(1) Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov si mora pred pričetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema ter skrbeti za stalni tehnični nadzor vgrajenega sistema v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca.
(2) Potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite in o opravljenem tehničnem nadzoru se izda, ko so bile odpravljene vse pomanjkljivosti sistema. Kopijo potrdila pošlje fizična ali pravna oseba, ki preizkuša vgrajene sisteme požarne zaščite, Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred požarom, ki o tem vodi evidenco.
(3) Potrdilo iz prejšnjega, odstavka izda fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje, za preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite. Fizična in pravna oseba morata vgrajene sisteme aktivne požarne, zaščite preizkušati in nadzirati v skladu s predpisi.
(4) Minister predpiše obseg preizkusa, način izdaje potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, postopek tehničnega nadzora in izdaje potrdil ter pogoje za fizične in pravne osebe iz prejšnjega odstavka.

Pravne osebe, ki so registrirane za varovanje premoženja. lahko opravljajo tudi požarno varovanje, če izpolnjujejo pogoje, ki jih predpiše minister.

(1) Vlada ali minister lahko predpiše ali razglasi posebne ukrepe varstva pred požarom v naseljih ali naravnem okolju.
(2) Lokalna skupnost lahko glede na geografske, vremenske, urbanistične ali druge razmere predpiše posebne ukrepe varstva pred požarom za naselje ali naravno okolje ter razglasi povečano požarno ogroženost na svojem območju.
(3) Predpisani posebni ukrepi lokalne skupnosti ne smejo biti v nasprotju z ukrepi, ki jih prepiše ali razglasi Vlada ali minister.

Ministrstvo, organi lokalnih skupnosti, drugi pristojni organi ter gasilske organizacije dajejo v času povečane požarne ogroženosti in ob velikih požarih v naselju oziroma v naravnem okolju opozorila, napotila ali prepovedi prebivalstvu.

(1) Kdor opazi, tla grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije oziroma kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge.
(2) Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto, center za obveščanje ali policijsko postajo. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom.

(1) Pri Vladi še kot strokovno posvetovalno telo ustanovi Svet za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: svet), ki ima devet članov.
(2) Člane sveta na predlog ministra imenuje Vlada.
(3) Svet obravnava, sprejema stališča, da je mnenja in pobude, zlasti:
1. o stanju varstva pred požarom;
2. o strategiji nacionalne politike, varstva pred požarom;
3. o nacionalnem programu varstva pred požarom.

Fizične in pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti varstva pred požarom, se lahko v skladu z zakonom združujejo v strokovno združenje.

(1) Na področju varstva pred požarom se podeljujejo priznanja in nagrade za:
1. prispevke organizacij in posameznikov;
2. hrabra dejanja pri gašenju požarov in reševanju;
3. tehnološke rešitve in iznajdbe;
4. dosežke pri organiziranju izobraževanja in usposabljanja;
5. raziskovalne in razvojne projekte;
6. druge pomembne dosežke na tem področju.
(2) Minister določi pogoje, postopek izbire, način podeljevanja in vrsto priznanj.

Splošne upravne, strokovne, razvojne in tehnične naloge na področju varstva pred požarom opravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in pri tem zlasti:
1. sodeluje pri usmerjanju in usklajevanju razvojnih in strokovno tehničnih nalog na področju varstva pred požarom:
2. opravlja naloge, povezane z organizacijo, načrtovanjem. delovanjem in razvojem dejavnosti varstva pred požarom;
3. opravlja naloge in koordinira delo, povezano z uresničevanjem nacionalnega programa in načrta varstva pred požarom;
4. opravlja določene naloge v zvezi s financiranjem dejavnosti in zadev varstva pred požarom;
5. izvaja posebne ukrepe, ko je razglašena povečana požarna ogroženost;
6. organizira in skrbi za izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom;
7. sodeluje pri pripravi standardov za varstvo pred požarom;
8. opravlja naloge v zvezi z izgradnjo in gospodarjenjem z objekti ali napravami, potrebnimi za opravljanje dejavnosti in zadev varstva pred požarom državnega pomena.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred požarom.
(2) Inšpektorji za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu; inšpektor) sodelujejo z drugimi inšpekcijami pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo načrtovanje in izvajanje ukrepov za varstvo pred požarom po posameznih področjih oziroma dejavnostih.

Inšpektor nadzira tudi:
1. delovanje gasilskih enot;.
2. pooblaščene fizične in pravne osebe, ki opravljajo naloge varstva pred požarom v skladu s tem zakonom;
3. vodenje evidenc in podatkov o požarih in eksplozijah;
4. izvajanje usposabljanja zaposlenih;
5. usklajenost projektne, tehnične ali druge dokumentacije s predpisi o varstvu pred požarom.

(1) Inšpektor, mora. imeti strokovno izobrazbo VII. stopnje tehnične smeri in opravljen strokovni izpit za inšpektorja ter izpolnjene splošne in posebne pogoje, predpisane za delavce v državni upravi.
(2) Minister predpiše program in postopek opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja za varstvo pred požarom ter obliko in vsebino službene, izkaznice.

(1) Glavni inšpektor lahko za posamezna strokovna inšpekcijska opravila pooblasti osebo, ki ima najmanj strokovno izobrazbo VI. stopnje tehnične smeri.
(2) Pri opravljanju posameznih strokovnih inšpekcijskih opravil se pooblaščene osebe izkazujejo s pisnim pooblastilom glavnega inšpektorja.
(3) Pooblaščena oseba mera inšpekciji poročati o opravljenih inšpekcijskih opravilih.

(1) Inšpektorji in pooblaščene osebe iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju inšpekcijskih opravil, poleg pravic in dolžnosti, ki jih imajo po splošnih predpisih, v skladu s tem zakonom še naslednje pravice in dolžnosti:
1. vstopiti v objekte, kjer se opravlja proizvodnja ali dejavnost s požarno nevarnimi snovmi, požarno nevarna dela in opravila, ter v poslovne in obratovalne prostore oziroma v druge prostore, v katerih je kurilna naprava, skladišče goriva, dimni vod ali prezračevalna naprava;
2. pregledati objekte, naprave in materiale ter tehnično ali drugo dokumentacijo, ki se nanaša na varnost objekta in njegovih naprav pred požarom ali na dolžnost zaposlenih pri izvrševanju predpisov o varstvu pred požarom;
3. zbirati obvestila, po potrebi pa tudi izjave delavcev, ki so odgovorni za izvajanje ukrepov varstva pred požarom;
4. sodelovati s policijo in kriminalistično službo pri ugotavljanju vzrokov večjih požarov;
5. določiti rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju predpisov o varstvu pred požarom;
6. odrediti, potrebne ukrepe varstva pred požarom, če z gradbenimi, tehnološkimi in organizacijskimi ukrepi ni zagotovljena zadostna varnost pred požarom;
7. odrediti druge ukrepe, da se ukrene vse potrebno za zavarovanje ljudi, živali in premoženja pred požarom.
(2) Pravice in dolžnosti iz 3., 4., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka imajo samo inšpektorji.
(3) Če fizična ali pravna, oseba inšpektorju ali pooblaščeni osebi ne dopusti vstopa v stanovanje ali v druge prostore, na zahtevo inšpektorja o tem odloči sodišče.

Če obstaja nevarnost nastanka požara ali eksplozije in je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter njihovo premoženje, in če z drugimi ukrepi ni mogoče odpraviti nevarnosti, lahko inšpektor z odločbo začasno omeji ali prepove:
1. obratovanje objekta ali naprave;
2. uporabo nevarne snovi, tehnološkega postopka ali izdelka;
3. opravljanje posamezne dejavnosti in opravil.

(1) Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve.
(2) Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve, naloženih ukrepov.

Varstvo pred požarom se financira iz:
1. proračuna Republike Slovenije;
2. proračunov lokalnih skupnosti;
3. prostovoljnih prispevkov pravnih in fizičnih oseb;
4. drugih virov.

(1) Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za:
1. upravne, strokovne, nadzorne in informacijske naloge na področju varstva, pred požarom;
2. posebne oblike izobraževanja za varstvo pred požarom in gasilstvo;
3. znanstveno raziskovalno delo na področju varstva pred požarom;
4. dejavnosti varstva pred požarom, kadar jih v javnem interesu zagotavlja država;
5. sofinanciranje opreme, usposabljanja in delovanja operativnih gasilskih enot širšega pomena;
6. sofinanciranje delovanja in opremljanja drugih gasilskih enot;
7. sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom;
8. izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom.
(2) Sredstva za namene iz 6., 7., in 8. točke prejšnjega odstavka se vodijo na postavki požarni sklad. S sredstvi požarnega sklada razpolaga odbor, ki ga imenuje Vlada.
(3) Delitev sredstev, namenjenih varstvu pred požarom iz požarnih taks in drugih prihodkov proračuna Republike Slovenije, se za financiranje dejavnosti varstva pred požarom, ki jih zagotavlja država v skladu s 1., 2., 3., 4. in 5. točko prvega odstavka tega člena in za financiranje iz postavke požarnega sklada, določi s proračunom Republike Slovenije.
(4) Del sredstev požarnega sklada porazdeli odbor, ki s skladom razpolaga, lokalnim skupnostim za izvrševanje nalog iz 6. in 8. točke prvega odstavka tega člena v razmerju z zbranimi požarnimi taksami na območju posamezne lokalne skupnosti:
(5) Odbor iz drugega odstavka tega člena sestavljajo po dva člana izmed predstavnikov prostovoljnih gasilcev; po dva člana izmed predstavnikov, poklicnih gasilcev ter po en član s področja zavarovalniške, raziskovalne, šolske in gospodarske dejavnosti ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(6) Za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada lokalne skupnosti, imenujejo odbore, v katerih so zastopani predstavniki gasilcev, zavarovalništva in pristojnih organov lokalne skupnosti.

(1) Zavarovalnice vplačujejo požarno takso v višini do 20% od vsote požarnih premij. Višino požarne takse, roke in način plačevanja določi Vlada.
(2) Sredstva požarne takse se uporabljajo za namene iz 6., 7. in 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(1) Lokalna skupnost pridobiva del požarne takse in druge dohodke ter uvede požarni davek v skladu z zakonom.
(2) Sredstva požarnega davka se uporabljajo za financiranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki jo potrebujejo operativne gasilske enote, ter za izobraževanje in usposabljanje gasilcev.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. o varstvu pred požarom ne pouči vsakega, ki je redno ali začasno oziroma, občasno zaposlen pri njem, ob nastopu dela ali premestitvi na drugo delovno mesto ali razporeditvi na drugo delo ali spremembi ali uvajanju nove delovne opreme ali spremembi in uvajanju nove tehnologije (prvi odstavek 20. člena);
2. najame za usposabljanje za varstvo pred požarom Fizično ali pravno osebo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 20. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
3. izvaja usposabljanje za varstvo pred požarom v nasprotju s predpisom, ki ureja vrsto, način in periodičnost usposabljanja (tretji, odstavek 20. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
4. usposablja za varstvo pred požarom in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 20. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
5. nima študije požarne varnosti za graditev oziroma rekonstrukcijo objekta, pri katerem je ta obvezna (prvi odstavek 30. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
6. izdeluje študije požarne varnosti in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 30. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena);
7. izdeluje študije požarne varnosti v nasprotju s predpisi (drugi odstavek 30. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena);
8. ne vodi evidence s podatki o požarih ali eksplozijah pri njih ter o nastali škodi, o usposobljenosti zaposlenih delavcev za varstvo pred požarom, o zdravstvenih pregledih gasilcev, o opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo, pred požarom (drugi odstavek 32. člena);
9. ministrstvu ne poroča o dogodkih, povezanih s požari ali eksplozijami (tretji odstavek 32. člena);
10. v nasprotju z zakonom uporablja osebne podatke iz 32. in 33. člena (četrti in peti odstavek 33. člena);
11. pretaka količine nad 5 m3 lahko vnetljivih snovi ali gorljivih plinov ali vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar ali ni posebej prilagojen za ta opravila, ali prireja javni shod ali prireditev, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije, in ne organizira požarne straže ali je ne izvaja ves čas povečane požarne nevarnosti (prvi odstavek 37. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena);
12. ne organizira požarne straže, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju, ali če je ne izvaja ves čas povečane požarne nevarnosti (4. točka prvega odstavka 37. člena v zvezi z tretjim odstavkom istega člena);
13. organizira požarno stražo tako, da jo opravljajo osebe, ki niso gasilci, oziroma v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka 37. člena za gašenje usposobljene osebe (drugi odstavek 37. člena);
14. daje v promet ali uporablja opremo, naprave ali druga sredstva, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev iz prvega in drugega odstavka 38. člena (tretji odstavek 38. člena);
15. preizkuša opremo, naprave ali druga sredstva za varstvo pred požarom in o tem izdaja potrdila v skladu, s predpisi o standardizaciji, pa za to nima pooblastila ministra (četrti odstavek 38. člena);
16. daje v prodajo požarno nevarne snovi ali embalažo zanje in te niso ustrezno opremljene z deklaracijo ali oznako o požarni ali eksplozijski nevarnosti v skladu s predpisi ali nimajo navodila za ravnanje z njimi (39. člen);
17. vzdržuje ročne in prevozne gasilne aparate in za to ni pooblaščen ali če opravlja njihovo vzdrževanje v nasprotju s predpiši (prvi odstavek 40. člena v zvezi z drugim odstavkom istega člena);
18. izdaja potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite in o opravljenem tehničnem nadzoru in ne izpolnjuje predpisanih pogojev za preizkušanje ali če ne pošlje kopije potrdila inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred požarom ali če opravlja preizkuse v nasprotju s predpisi (drugi in tretji odstavek 41. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
19. opravlja požarno varovanje in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (42. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz 12. točke prvega odstavka tega člena.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik ali uporabnik, ki je pravna oseba, če:
1. nima požarnega reda ali če del požarnega reda ni izobešen na vidnem mestu ali če nima izdelanega požarnega reda v skladu s predpisano vsebino in pogoji (prvi in drugi odstavek 35. člena v zvezi s petim odstavkom istega člena);
2. v poslovnih, stanovanjskih ali industrijskih objektih nima pripravljene opreme, naprav ali drugih sredstev za varstvo pred požarom ali če jih ne vzdržuje v skladu s tehničnimi predpisi ali navodili proizvajalcev (tretji odstavek 35. člena v zvezi s petim odstavkom istega člena);
3. nima v požarno bolj ogroženem objektu ali v objektu, v katerem se zbira več ljudi, izdelanega požarnega načrta (četrti odstavek 35. člena v zvezi s petim odstavkom istega člena);
4. za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti fizično ali pravno osebo oziroma upravitelja, ki ni ustrezno usposobljen (drugi odstavek 36. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena);
5. si pred pričetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite ne pridobi potrdila o brezhibnem delovanju sistema ali ne skrbi za stalni tehnični nadzor vgrajenega sistema v skladu s tehničnimi predpisi ali navodili proizvajalca (prvi odstavek 41. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi lastnik ali uporabnik, ki je fizična oseba in stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
1. opazi, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije ali opazi požar in ne odstrani nevarnosti ali ne pogasi požara, če to lahko stori brez nevarnosti zase ali za drugega (prvi odstavek 45. člena);
2. o nevarnosti požara ali o požaru takoj ne obvesti najbližje gasilske enote ali centra za obveščanje ali policijske postaje (drugi odstavek 45. člena);
3. ne da na razpolago prevoznega sredstva ali sredstva za zveze, da se obvesti o požaru najbližjo gasilsko enoto ali center za obveščanje ali policijsko postajo (drugi odstavek 45. člena);
4. stori dejanje iz 3., 4., 5., 6., 7., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 61. člena tega zakona.

(1) Z denarno kaznijo 5000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1. kadi, uporablja odprt ogenj ali orodje, ki se iskri, tam kjer je to s požarnim redom prepovedano (2. točka prvega odstavka 35. člena);
2. ne poskrbi v skladu s požarnim redom za sprotno odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela, iz požarno ogroženih prostorov (2. točka prvega odstavka 35. člena).
(2) Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterja inšpektor na kraju samem.

(1) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, če stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. dopusti, da se tam, kjer je to s požarnim redom prepovedano, kadi, uporablja odprt ogenj ali orodje, ki iskri (2. točka prvega odstavka 35. člena);
2. ne poskrbi v skladu s požarnim redom, da se redno odstranjujejo gorljive snovi, ki niso potrebne za nemoten tehnološki proces, iz požarno, ogroženih prostorov (2. točka prvega odstavka 35. člena);
3. dopusti, da so v nasprotju s požarnim redom založene ali ovirane evakuacijske poti, zasilni izhodi in dostopi za gasilsko intervencijo (2. točka prvega odstavka 35. člena);
4. ne poskrbi, da so oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom vzdrževani v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalcev (tretji odstavek 35. člena).
(2) Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterja inšpektor na kraju samem.

(1) Inšpektorji, ki ne izpolnjujejo pogojev glede strokovne izobrazbe, določene s tem zakonom, lahko delo inšpektorja opravljajo še največ sedem let po uveljavitvi tega zakona.
(2) Izjemoma lahko delo inšpektorja opravlja tudi delavec z višjo strokovno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom za požarnega inšpektorja, če do uveljavitve tega zakona opravlja delo inšpektorja najmanj 10 let.

Dosedanje občinske in medobčinske inšpekcije za varstvo pred požarom postanejo s 1. 1. 1994 izpostave
Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred požarom. S tem dnem prevzame ministrstvo njihove delavce, opremo, dokumentacijo in arhive.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o varstvu pred požarom (Uradni list SRS,št. 2/76 in 15/84), razen določb, ki urejajo gasilstvo, in določb, ki urejajo izdajanje soglasij k lokacijskim gradbenim in uporabnim dovoljenjem.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije