Na podlagi 74. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93) in 24. člena zakona o Vladi RS (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja minister za gospodarstvo v soglasju z ministrom za finance

(1) S tem pravilnikom se določa način vodenja poslovnih knjig in sestavljanje letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (v nadaljevanju podjetnik) kot je opredeljen v točki (7) 1. člena zakona o gospodarskih družbah.
(2) Ta pravilnik oblikuje obvezni splošni okvir računovodskih informacij za potrebe lastnika in poslovnega okolja, ki ga dopolnjuje ustrezni slovenski računovodski standard.

(1) Podjetniki vodijo temeljne poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva na podlagi skrajšanega kontnega plana in knjigovodskih listin, ki praviloma izhajajo iz razmerij zavezanca z okoljem.
(2) Podjetniki lahko ne glede na določila točke (1) po lastni odločitvi vodijo knjigovodstvo na način, ki je predviden za gospodarske družbe.
(3) Podjetniki lahko vodijo temeljne, poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v primerih, ko ne presegajo vsaj dveh izmed naslednjih meril:
– da povprečno število zaposlenih ne presega 5;
– da so letni prihodki nižji od 20,000.000 SIT
– da povprečna vrednost aktive na začetku in na koncu poslovnega leta ne presega 10,000.000 SIT
(4) Podjetniki morajo o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig pismeno obvestiti pristojno izpostavo Republiške uprave za javne prihodke (v nadaljnjem besedilu izpostava) najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje odmerno leto. V primeru, ko prične zavezanec poslovati med letom, mora pismeno javiti izbrani način vodenja poslovnih knjig najkasneje v 8 dneh po pričetku poslovanja. Med letom se izbrani način vodenja poslovnih knjig ne more spremeniti.
(5) Kriteriji za. določitev, načina vodenja poslovnih knjig po 3. točki 2. člena se ugotovijo na podlagi podatkov iz zadnje odmerne odločbe za davek iz dejavnosti in podatka o povprečni vrednosti aktive na začetku in na koncu poslovnega leta.
(6) Zneski iz točke (3) tega člena se lahko usklajujejo, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije.

Podjetniki vodijo pomožne poslovne knjige v obsegu, ki je glede na področje dejavnosti in njeno velikost potreben za pojasnjevanje postavk v temeljni poslovni knjigi in za tekoče ugotavljanje stanja.

Podjetniki na podlagi poslovnih knjig in opravljenega popisa ob koncu leta sestavijo letno poročilo, ki obsega:
– bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu koledarskega leta,
– bilanco uspeha, ki prikazuje stroške, donose in poslovni izid v koledarskem letu.

(1) Podjetniki, ki vodijo temeljne poslovne knjige v smislu točke (1) 2: člena tega pravilnika, morajo v njih zagotoviti najmanj naslednje konte:
Osnovna sredstva
Popravek vrednosti osnovnih sredstev
Zaloga materiala in blaga
Zaloga polproizvodov in proizvodov
Razmerja s kupci
Razmerja z dobavitelji
Razne terjatve
Razne obveznosti
Blagajna Žiro račun
Lastniški račun
Prihodki od prodaje
Drugi prihodki
Stroški materiala in blaga Stroški tujih storitev Amortizacija Stroški dela zaposlenih – plače Stroški dela – dajatve zaposlenih Stroški v zvezi s podjetnikom – dajatve in nadomestila Drugi stroški
(2). Konte v smislu točke (1) tega člena podjetnik razčlenjuje glede na svoje potrebe, pri čemer upošteva tudi dodatna navodila pravilnika.
(3) Na kontu "stroški materiala in blaga" se med letom knjiži nabavna vrednost kupljenega materiala in blaga, najkasneje na koncu leta pa se glede na ugotovitve v popisu opravi ustrezni prenos na konto "zaloga materiala in blaga" ali iz njega, medtem ko se med letom na tem kontu ne opravljajo nobena knjiženja. Prav tako se med letom ne opravljajo knjiženja na kontu "zaloge polproizvodov in proizvodov", temveč še začetno stanje na njem popravi najkasneje ob koncu leta na podlagi ugotovitev pri popisu.
(4) V primeru, ko podjetnik zahteva nižjo oziroma, višjo akontacijo davka od dohodkov iz dejavnosti, se knjiženje opravi na teh kontih tudi med letom.
(5) Podjetniki obvezno vodijo kot pomožno knjigo register osnovnih sredstev.

(1) Podjetniki, ki vodijo temeljne poslovne knjige v smislu točke (3) 2. člena tega pravilnika, so dolžni voditi knjigo prihodkov in odhodkov, knjigo prejemkov in izdatkov, knjigo dolžnikov in knjigo upnikov.
(2) V knjigo prihodkov in odhodkov še vpisujejo prihodki od prodaje in drugi prihodki, kakor tudi stroški materiala in blaga, stroški tujih storitev, amortizacija, Stroški dela zaposlenih – plače, stroški dela zaposlenih -dajatve, in nadomestila, stroški v zvezi z zavezancem -dajatve in nadomestila in drugi stroški. Knjiga prihodkov in odhodkov se vodi v povezani obliki ali računalniško. Če se vodi v povezani obliki, mora biti v njej najmanj toliko številčnih kolon, kolikor vrst prihodkov in odhodkov je predvidenih v izkazu uspeha. V vsakem primeru pa morajo biti vpisi v njej označeni s številko ustrezne knjigovodske listine, na katero se sklicujejo.
(3) V knjigi prejemkov in izdatkov so poleg začetnega stanja vpisani vsi izdatki v obdobju, ločeno za transakcije, med podjetjem in gospodinjstvom lastnika. Knjiga prejemkov in izdatkov se vodi v povezani obliki ali v prostih listih blagajniškega dnevnika za vsak dan posebej. Za vsak blagajniški prejemek in blagajniški izdatek mora biti sestavljena posebna listina, ki je vnaprej oštevilčena in priložena knjigi prejemkov iz izdatkov. Knjiga prejemkov in izdatkov ima stolpce za zaporedno številko, številko knjigovodske listine, datum, znesek prejemka in znesek izdatka.
(4) V knjigi dolžnikov so poleg začetnega stanja terjatev prikazane novo nastale terjatve v obdobju ter njihova poravnava, v knjigi upnikov pa poleg začetnega stanja obveznosti še novo nastale obveznosti v obdobju ter njihova poravnava. V knjigi dolžnikov morajo biti vpisani posebej podatki za vsako terjatev na podlagi ustrezne knjigovodske listine, ki kaže na njen nastanek ali poravnavo. Isto velja za knjigo upnikov. Te knjige se lahko vodijo v povezani obliki, kot kartoteka ali računalniško.
(5) Podjetniki obvezno vodijo kot pomožno knjigo register osnovnih sredstev.
(6) Kot poslovno dokumentacijo mora podjetnik zagotoviti tudi kronološko urejene izpiske o spremembah na stanju žiro računa. Za promet: preko, žiro računa je treba k posameznemu izpisku priložiti knjigovodsko listino o vsakem prilivu ali odlivu denarnih sredstev.

(1) Knjižbe v poslovnih knjigah morajo biti zasnovane na verodostojnih knjigovodskih, listinah in opravljene najkasneje v osmih dneh od dneva, ko so bile ustrezne listine izstavljene ali v knjigovodstvo prejete. Še neknjižene knjigovodske listine morajo biti na razpolago na mestu, kjer se vodijo poslovne knjige.
(2) Poslovne knjige se vodijo v prostih listih, vezane ali prenesene na računalnik, tako da se lahko po potrebi tiskajo ali prikazujejo na zaslonih.
(3) Poslovne knjige se zaključujejo, s stanjem na dan 31. december, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma statusne spremembe, pa z dnem takšne spremembe. Register osnovnih sredstev je trajen in se ne zaključuje.

Splošno načelo urejenega vodenja poslovnih knjig in podrobnosti vodenja poslovnih knjig je določeno v ustreznem slovenskem računovodskem standardu.

(1) Knjigovodska listina se šteje za verodostojno, če nedvoumno kaže poslovni dogodek in vsebuje ustrezne. podatke za knjiženje.
(2) Način sestavljanja knjigovodskih, listin, njihovo gibanje in kontroliranje obdeluje ustrezni slovenski računovodski standard.

(1) Knjigovodska listina za knjiženje prihodkov od prodaje je:
– izdani račun,
– zbirnik dnevnega prometa prek registrske blagajne,
– zbirnik dnevnega prometa paragonskih blokov,
– druga ustrezna knjigovodska listina.
(2) Podjetniki izdajajo knjigovodske listine tudi za knjiženje prihodkov:
– v zvezi z lastnimi proizvodi in storitvami, ki jih uporabijo za lastne potrebe ali v okviru svojih podjetij:
(3) V dvostavnem knjigovodstvu se na podlagi iste knjigovodske listine izpelje tudi protiknjižba.

(1) Račun, ki ga podjetnik izda za prodane proizvode ali opravljene, storitve, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– zaporedno številko,
– priimek in ime, firmo ter sedež izdajatelja,
– kraj in datum izdaje,
– priimek in ime oziroma naziv ter naslov prejemnika računa,
- specifikacijo izvršene storitve oziroma dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno,
– obračunane dajatve in celotni znesek,
– številko žiro računa,
– žig in podpis oziroma njuna faksimila.
(2) Podjetnik je dolžan izdati račun za vsak posamično doseženi promet proizvodov ali blaga oziroma za vsako opravljeno storitev najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega kupec.

(1) Podjetnik, ki evidentira prihodke prek registrske blagajne, je dolžan evidentirati vse prejemke v gotovini na kontrolnem traku registrske blagajne. Del traku, ki nadomešča račun, mora zavezanec izročiti stranki. Če le-ta poleg odrezka traku zahteva tudi račun, mora zavezanec kopijo računa priložiti kontrolnemu traku registrske blagajne za realizirane prihodke v tem dnevu ter vpisati na račun, da je plačan v gotovini.
(2) Odrezek blagajniškega traku mora vsebovati zaporedno številko, ime in sedež podjetnika, kraj in datum izdaje in vrednost prodanih proizvodov ali blaga, oziroma opravljenih storitev.
(3) Podjetnik je dolžan skrbeti za to, da so na tiskalniku izpisane vse prodaje kupcem ter da se ob zaključku izdela seštevek, ki služi za knjiženje dnevnega prometa po 10. členu tega pravilnika.

(1) Podjetnik, izda paragonski blok takrat, kadar zaradi okvare registrske blagajne ne more evidentirati prometa prek nje in tudi takrat, kadar podjetnik ne more uporabljati blagajne iz objektivnih razlogov.
(2) Paragonski blok mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– zaporedno številko,
– priimek in ime ter sedež izdajatelja
– kraj in datum izdaje,
– vrsto prodanega blaga oziroma proizvodov ali opravljene storitve ter
– celotni znesek.
(3) Podjetnik je dolžan izdati paragonski blok za vsak posamično doseženi promet proizvodov ali blaga oziroma za vsako opravljeno storitev najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega kupec.

(1) Knjigovodska listina za knjiženje stroškov je lahko prejeta od drugih ali sestavljena pri podjetniku. Podjetniki, ki vodijo temeljne poslovne knjige v smislu (1) in (3) točke 2. člena, štejejo med letom kot knjigovodsko listino za knjiženje stroškov vsak prejeti račun ali dobavnico. Knjigovodske listine, ki so sestavljene pri njih pa so: – obračun amortizacije,
– obračun stroškov dela in dajatev,
– obračun potnih stroškov,
- druga ustrezna knjigovodska listina,
(2) Podjetniki izdajajo knjigovodske listine tudi za knjiženje stroškov:
– v zvezi z lastnimi proizvodi ali storitvami, ki jih uporabijo v okviru podjetja,
– v zvezi z nabavo kmetijskih pridelkov na tržnici, ki jih je treba razmejiti med lastnim podjetjem in lastnim gospodinjstvom (kurjava, elektrika, voda, telefon in podobno) in jim morajo biti priloženi originalni računi.
(3) Kot strošek štejejo le zneski, ki so smiselno utemeljeni s poslovno dejavnostjo podjetnika.
(4) V dvostavnem knjigovodstvu se na podlagi iste knjigovodske listine izpelje tudi protiknjižba.

(1) Knjigovodska listina za knjiženje stroškov vsebuje najmanj naslednje podatke:
– datum izdaje,
– vsebino poslovnega dogodka ter pri nabavi razčlenitev po vrstah, količini in ceni, če to ni razvidno iz priložene dobavnice,
– vrednost poslovnega dogodka,
– imena oseb ali naziv udeležencev pri poslovnem dogodku,
– žig in podpis oziroma njuna faksimila.
(2) Kot dodatna knjigovodska listina za pretvorbo v letu dni knjižene nabavne vrednosti materiala in blaga v stroške se uporablja zbirnik na podlagi popisa končnih zalog te vrste, po katerem je trebil razlike med končnim in začetnim stanjem preknjižiti na konto zalog v primeru, ko podjetnik vodi dvostavno knjigovodstvo. Prav tako pa tudi na podlagi končnih zalog proizvodov in polproizvodov sestavljeni zbirnik, po katerem je treba razlike med. Končnim in začetnim stanjem knjižiti na kontih teh zalog in kot. razbremenitev v letu dni nastalih stroškov, da bi jih pretvorili v odhodke.

Podrobnosti pri kalkulacijah cene proizvodov in storitev določa ustrezni slovenski računovodski standard.

Strošek dela podjetnika se upošteva samo v primeru izdelave opreme v lastnem okviru, in je vključen med prihodke v smislu točke (1) 16. člena.

(1) Obračun amortizacije je naslonjen na določila slovenskih računovodskih standardov. Pri tem se ne smejo upoštevati višje amortizacijske stopnje, ki jih kot maksimalne dopuščajo davčni predpisi.
(2) Podjetniki, ki vodijo knjigovodstvo na način, ki je predviden za gospodarske družbe, v celoti izvajajo revalorizacijo v smislu slovenskih računovodskih standardov. (3) Podjetniki, ki vodijo, poslovne knjige v smislu točke (1) in (3) 2. člena tega pravilnika, revalorizirajo letno amortizacijo ločeno po posameznih mesecih s koeficientom, izračunanim na podlagi indeksa cen na malo. Stroške materiala pa preračunajo ob koncu leta po LIFO metodi, medtem ko razliko med končnim ovrednotenjem zalog po FIFO in LIFO metodi knjižijo v dobro lastniškega računa. V dobro istega računa knjižijo tudi revalorizacijske učinke pri amortizaciji in neodpisani vrednosti osnovnih sredstev ob koncu leta.

(1) Vsi podjetniki ne glede na to, kako vodijo poslovne knjige, morajo ob koncu koledarskega leta izdelati popis osnovnih sredstev, zalog materiala in nedokončane proizvodnje blaga, zalog polproizvodov in proizvodov, stanja terjatev, obveznosti, blagajne, žiro računa in vrednostnih papirjev. Stanje lastniškega računa je dobljeno kot razlika med stanjem popisanih sredstev in dolgov.
(2) Popis v istem smislu je treba opraviti tudi z dnem pričetka oziroma prenehanja opravljanja dejavnosti ter z dnem nastanka statusne spremembe.

(1) Popisna lista mora vsebovati:
– za osnovna sredstva: zaporedno oziroma registrsko številko in opis osnovnega sredstva, predhodno in na novo revalorizirano nabavno vrednost; predhodni popravek vrednosti, popravek vrednosti skladno z obračunano amortizacijo in novi revalorizirani znesek popravka vrednosti;
– za zalogo lastnega materiala: vrsto, mersko enoto, količino, nabavno ceno in nabavno vrednost; upoštevana nabavna cena mora omogočiti obračun v smislu točke (3) 18. člena in ne sme prekoračevati tržnih cen;
– za zalogo naročnikovega materiala: vrsto, mersko enoto in količino;
– za polproizvode, proizvode in nedokončano proizvodnjo iz lastnega materiala: vrsto, mersko enoto in količino ter nabavno ceno in nabavno vrednost materiala, vsebovanega v teh zalogah, kot tudi storitve drugih ter stroške dela (brez podjetnikovih); upoštevana vrednost teh zalog mora omogočiti obračun v smislu točke (3) 18. člena in ne sme prekoračevati tržnih cen;
– za polproizvode, proizvode in nedokončano proizvodnjo iz naročnikovega materiala: vrsto, mersko enoto in količino, ločeno pa stroške dela (brez podjetnikovih);
– za blago: vrsto, mersko enoto, količino, nabavno ceno in nabavno vrednost; upoštevana nabavna cena. mora omogočiti obračun v smislu točke (3) 18. člena in ne sme prekoračevati tržnih cen,
– za terjatve do kupcev oziroma obveznosti do dobaviteljev: naslov, številko in datum računa, nominalni znesek terjatve oziroma obveznosti, kot tudi popravke do vnovčljive oziroma plačljive višine;
– za stanje denarnih sredstev: popis gotovine v blagajni, stanje na žiro računu (na podlagi bančnih izpiskov);
– za stanje vrednosti papirjev: popis po njihovih vrstah in ovrednotenje po nabavni ali tržni ceni, odvisno od tega, katera je manjša. (2) Popisna lista mora vsebovati podpis podjetnika.

(1) Bilanco stanja in bilanco uspeha sestavi podjetnik za poslovne potrebe na način, ki ga predvideva ustrezni slovenski računovodski standard z upoštevanjem postavk, v smislu 22. in 23. člena tega pravilnika.
(2) Letno poročilo v smislu točke (1) sestavi podjetnik najkasneje do 28. februarja naslednjega leta.
(3) Podjetnik predlaga letno poročilo v smislu točke (1) skupaj z Napovedjo za odmero davka iz dejavnosti pristojni izpostavi RUJP.

Shema bilance stanja
Sredstva
1. Osnovna sredstva, po nabavni vrednosti
2. Popravek vrednosti osnovnih sredstev
3. Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti
4. Zaloga materiala
5. Zaloga blaga
6. Zaloga polproizvodov in nedokončane proizvodnje
7. Zaloga proizvodov
8. Terjatve do kupcev
9. Terjatve do dobaviteljev
10. Druga sredstva
11. Gotovina v blagajni
12. Denarna žiro računu
13. Terjatve na lastniškem računu
14. Skupaj sredstva (3 do 13)
Obveznosti do virov sredstev
1. Dobljena posojila pri banki
2. Obveznosti do dobaviteljev
3. Obveznosti do kupcev
4. Druge obveznosti
5. Obveznosti na lastniškem računu
6. Skupaj obveznosti do virov sredstev (1 do 5)

Shema bilance uspeha je naslednja: Stroški
1. Nakup materiala in blaga
2. + Zmanjšanje zalog materiala in blaga
3. – Povečanje zalog materiala in blaga
4. = Stroški porabljenega materiala in prodanega blaga
5. Stroški storitev
6. Stroški plač
7. Amortizacija
8. Stroški obresti
9. Drugi stroški in odhodki
10. Dajatve vse
11. Čisti dohodek
Donosi
1. Prihodki od prodaje
2. + Povečanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. – Zmanjšanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
4. = Donosi od poslovanja
5. Drugi prihodki
6. Izguba

(1) Poslovne knjige morajo biti v času obratovanja na sedežu obrata. Podjetnik, ki opravlja dejavnost za katero ni potrebno imeti poslovnega prostora oziroma ima več podružnic ali več dejavnosti, mora predhodno obvestiti pristojno izpostavo RUJP, kje so poslovne knjige.
(2) Če podjetniku vodi poslovne knjige knjigovodski servis ali druga, oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, so poslovne knjige oziroma davčna dokumentacija lahko pri knjigovodskem servisu oziroma osebi, ki opravlja tako dejavnost, o čemer mora podjetnik predhodno obvestiti pristojni davčni organ. Na zahtevo pooblaščenega delavca tega organa je podjetnik dolžan omogočiti pregled poslovnih knjig na sedežu obrata.
(3) Podatke iz prve in druge točke tega člena sporoči podjetnik pristojni izpostavi RUJP v rokih, predpisanih v četrti točki 2. člena tega pravilnika.

Za izdelavo v tem pravilniku omenjenega posebnega računovodskega standarda za samostojnega podjetnika posameznika je pristojen Slovenski inštitut za revizijo. Do sprejetja tega standarda se postopa v skladu z navodilom k pravilniku o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika.

Ta pravilnik se začne uporabljati s 1. januarjem 1994, razen kriterijev iz 3. točke 2. člena tega pravilnika, ki se uporabljajo od 1. 1. 1995 dalje.

V letu 1994 lahko podjetnik izbere način vodenja temeljnih poslovnih knjig po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva.

Ta pravilnik začne veljati osmi_ dan po objavi. v Uradnem listu Republike Slovenije. S soglasjem