Na podlagi 24. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) in 25. člena Pravilnika o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika izdaja minister za gospodarske dejavnosti v soglasju z ministrom za finance

1. Nabavna, vrednost osnovnega sredstva (postavka 1 sredstev v shemi bilance stanja, iz pravilnika o vodenju poslovnih knjig) zajema njegovo nakupno ceno in vse stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za uporabo. V lastnem okviru izdelano osnovno sredstvo ne sme vsebovati dobička. V inflacijskih razmerah se nabavna vrednost osnovnega sredstva popravi ob koncu obračunskega leta največ do zneska, ki ustreza uporabi indeksa cen na malo leta, za katero se vrednost popravlja, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Celota osnovnih sredstev po nabavni vrednosti (dejanski ali revalorizirani) v bilanci stanja mora biti podkrepljena z vsoto v ustreznem popisnem listu za osnovna sredstva.
2. Popravek vrednosti osnovnih sredstev (postavka 2 sredstev v shemi bilance stanja) vsebuje seštevek na poslovne učinke prenesenih vrednosti osnovnih sredstev, ki so ob koncu leta pri podjetniku. Dodati je treba znesek v letu obračunane amortizacije in nato obračunati revalorizacijo popravka vrednosti za posamezno, v inflacijskih razmerah, z enakim indeksom, kot je omenjen v točki 1.
3. Neodpisana vrednost osnovnih sredstev (postavka 3 sredstev v shemi bilance stanja) je razlika med zneskoma v duhu točke 1 in 2. Celota osnovnih sredstev po neodpisani vrednosti (dejanski ali revalorizirani) v bilanci stanja mora biti podkrepljena z vsoto v ustreznem popisnem listu za osnovna sredstva.
4. Zaloga materiala (postavka 4 sredstev v shemi bilance stanja) zajema količine, ki obstajajo po ustreznem popisnem listu ob koncu obračunskega leta, preračunane po zadnjih dokumentiranih nabavnih cenah.
5. Zaloga blaga (postavka 5 sredstev v shemi bilance stanja) zajema količine, ki obstajajo po ustreznem popisnem listu ob koncu obračunskega leta, preračunane po zadnjih dokumentiranih nabavnih cenah.
6. Zaloga polproizvodov in nedokončane proizvodnje (postavka 6 sredstev v shemi bilance stanja) zajema količine, ki obstajajo po ustreznem popisnem listu ob koncu obračunskega leta, preračunane po neposrednih stroških materiala, storitev in dela (brez lastnikovega dela) z vključenimi splošnimi stroški proizvajanja.
7. Zaloga proizvodov (postavka 7. sredstev v shemi bilance stanja) je opredeljena na enak način, kot je pojasnjeno v točki 6.
8. Terjatve do kupcev (postavka 8 sredstev v shemi bilance stanja) morajo biti usklajene s seštevkom v ustreznem popisnem listu, potrditi pa jih morajo tudi kupci, če je rok zapadlosti v plačilo že potekel do konca leta.
9. Terjatve do dobaviteljev (postavka 9 sredstev v shemi bilance stanja) so dani predujmi, ki še niso poračunani z vrednostjo dobljenih količin. Usklajene morajo biti s seštevkom v ustreznem popisnem listu.
10. Druga sredstva (postavka 10 sredstev v shemi bilance stanja) zajema predvsem finančne naložbe, lahko pa tudi terjatve do drugih (ki niso kupci in dobavitelji); postavka mora biti usklajena z ustreznim popisnim listom.
11. Gotovina v blagajni (postavka 11 sredstev v shemi bilance stanja) mora biti usklajena z ustreznim popisnim listom. Upoštevana je samo tista, ki je povezana s podjetnikovim poslovanjem.
12. Denar na žiro računu (postavka 12 sredstev v shemi bilance stanja) mora biti dokumentirana z ustreznim uradnim izpiskom. Upošteva se le tisti del, ki je povezan s podjetnikovim poslovanjem.
13. Terjatve na lastniškem računu (postavka 13 sredstev v shemi bilance stanja) se pojavljajo le, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanju vključenih stvari, pravic in denarja, Pomenijo, da upniki financirajo njegovo gospodinjstvo.
14. Pri banki dobljena posojila (postavka 1 v obveznosti v shemi bilance stanja) so dolžni znesek, ki dokonča obračunskega leta še ni vrnjen bankam. Usklajen mora biti z ustreznim popisnim potrdilom.
15. Obveznosti do dobaviteljev (postavka 2 obveznosti v shemi bilance stanja) so enake zaračunani kupni vrednosti stvari ali storitev, ki do konca leta še ni plačana. Morebitno povečanje za obresti mora biti dokumentirano posebej.
16. Obveznosti do kupcev (postavka 3 obveznosti v shemi bilance stanja) so dobljeni predujmi, ki še niso poračunani z vrednostjo dobavljenih stvari ali opravljenih storitev, obrestovani po dogovoru. Usklajene morajo biti z ustreznim popisnim listom,
17. Druge obveznosti (postavka 4 obveznosti v shemi bilance stanja) zajemajo obveznosti do zaposlenih, (razen lastnika) in obveznosti do države pa tudi morebitne druge obveznosti, ki do konca obračunskega leta še niso poravnane. Usklajene morajo biti z ustreznim popisnim listom.
18. Obveznosti na lastniškem računu (postavka 5 v shemi bilance stanja) pomenijo stanje kapitala, to je lastniškega financiranja sredstev. To stanje se pri samostojnem podjetniku posamezniku spremeni ob vsakem pritoku sredstev iz njegovega gospodinjstva in ob vsakem odtoku sredstev v njegovo gospodinjstvo.
19. Nakup materiala in blaga (postavka 1 stroškov v shemi bilance stanja) zajema vse v obračunskem letu kupljene količine, obračunane po dejanskih nabavnih vrednostih. Nakup količin za potrebe podjetnikovega gospodinjstva ne sme biti vključen v to postavko.
20. Zmanjšanje zalog materiala in blaga (postavka 2 stroškov v shemi bilance uspeha) se ugotovi, če je začetna zaloga materiala in blaga v obračunskem letu, kadar je obračunana po začetnih cenah v tem letu (metoda LIFO), vrednostno večja od končne zaloge materiala in blaga v bilanci stanja prejšnjega leta.
21. Povečanje zalog materiala in blaga (postavka 3 stroškov v shemi bilance uspeha) se ugotovi, če je končna zaloga materiala in blaga v obračunskem letu, kadar je obračunana po začetnih cenah v tem letu (metoda LIFO), vrednostno večja od začetne zaloge materiala in blaga po bilanci stanja prejšnjega leta.
22. Stroški porabljenega materiala in prodanega blaga (postavka 4 stroškov sheme bilance uspeha) se ugotovijo ob popravku vrednosti v letu dni kupljenih količin z razliko v vrednosti teh količin v zalogi. Med njimi ne sme biti nabavljenih osnovnih sredstev.
23. Stroški storitev, (postavka 5 stroškov v bilanci uspeha) so sestavljeni iz nabavne vrednosti vseh v letu dni uporabljenih storitev drugih pravnih ali fizičnih oseb, ne glede na to, kdaj so plačane. Upoštevajo se lahko le storitve; skladno s podjetnikovimi poslovnimi potrebami, nikakor pa ne tiste, ki so povezane z njegovim gospodinjstvom. Če so z istim prejetim računom zaračunane kake storitve, ki so delno namenjene podjetnikovim gospodinjskim potrebam, jih je treba izločiti iz stroškov storitev v obravnavani postavki (rdeči storno pri knjiženju).
24. Stroški plač (postavka 6 stroškov v shemi bilance uspeha) zajemajo kosmate zaslužke zaposlenih, ne pa tudi podjetnikovega. Vključujejo tudi zaposlenim povrnjene stroške, za. prevoz na delo in z njega in podobno. Zneski se upoštevajo na podlagi obračuna in ne na podlagi plačila. Plače morajo biti povezane izključno s podjetnikovim poslovanjem.
25. Amortizacija (postavka 7 stroškov v shemi bilance uspeha) je obračunana največ do zneska, ki ustreza uporabi stopenj iz davčne zakonodaje na nabavno vrednost osnovnih sredstev ob začetku obračunskega leta; pri čemer pa se mesečno obračunani zneski lahko popravljajo z indeksom cen na malo od začetka leta do prejšnjega meseca. Amortizacija še obračunava ločeno za posamična osnovna sredstva, dokler še imajo neodpisano vrednost. Osnovna sredstva, nabavljena med letom, se amortizirajo od naslednjega meseca: Amortizacije ni mogoče obračunavati od stvari, ki ne služijo podjetnikovemu poslovanju.
26. Stroški obresti (postavka 8 stroškov v shemi bilance uspeha) zajemajo v letu dni obračunane bančne obresti in druge obresti v realnem znesku, ki ga je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju.
27. Drugi stroški in odhodki (postavka 9 stroškov v shemi bilance uspeha) zajemajo predvsem zneske odpisanih terjatev, za kar mora obstajati ustrezna dokumentacija. Lahko pa zajemajo tudi druga zmanjšanja siceršnjega poslovnega izida, ki pa morajo biti pojasnjena posebej.
28. Dajatve (postavka 10 stroškov v izkazu uspeha) zajemajo zneske za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki so obračunani od plač zaposlenih in bremenijo podjetnika, tovrstne postavke v zvezi s podjetnikom, in druge dajatve, ki niso odvisne od poslovnega izida. Zajemajo pa tudi davek od podjetnikovega dohodka za isto leto.
29. Podjetnikov čisti dohodek (postavka 11 stroškov v izkazu uspeha) je razlika med vsemi donosi in vsemi stroški skupaj z dajatvami. Je čisti dobiček skupaj s podjetnikovim zaslužkom.
30. Prihodki od prodaje (postavka 1 donosov v izkazu uspeha) so čista prodajna vrednost prodanih količin brez prometnega davka, to je tista prodajna vrednost, ki je že zmanjšana za kakršnekoli popuste. Prihodki od prodaje se pojavljajo ob prodaji ne glede na plačilo.
31. Povečanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (postavka 2 donosov v izkazu uspeha) se ugotovi, če je končna zaloga proizvodov in nedokončane proizvodnje v obračunskem letu, kadar je obračunana po začetnih cenah v tem letu (metoda LIFO), vrednostno večja od začetne zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje po bilanci stanja prejšnjega leta.
32. Zmanjšanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (postavka 3 donosov v izkazu uspeha) se ugotovi, če je začetna zaloga proizvodov in nedokončane proizvodnje v obračunskem letu, kadar je obračunana po začetnih cenah v tem letu (metoda LIFO), vrednostno večja kot končna zaloga proizvodov in nedokončane proizvodnje po bilanci stanja prejšnjega leta.
33. Donosi od poslovanja (postavka 4 donosov v izkazu uspeha) se ugotovijo ob popravku prihodkov od prodaje za razliko v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje.
34. Drugi prihodki (postavka 5 donosov v izkazu uspeha) zajemajo tako dobljene obresti kot tudi izredne prihodke.
35. Izguba (postavka 6 donosov v izkazu uspeha) je razlika med vsemi stroški skupaj z dajatvami in vsemi donosi. Ker med stroški ni podjetnikovega zaslužka, pomeni ne samo to, da podjetnik ni imel nikakršnega zaslužka, temveč da je za toliko celo izgubil pri svoji naložbi v poslovanje.

36. Podjetnik, ki vodi temeljno poslovno knjigo po sistemu dvostavnega knjigovodstva na podlagi skrajšanega kontnega načrta, po potrebi samostojno razčleni tale kontni okvir:
1. Osnovna sredstva
2. Popravek vrednosti osnovnih sredstev
3. Zaloge materiala in blaga
4. Zaloge polproizvodov in proizvodov
5. Razmerja s kupci 6. Razmerja z dobavitelji
7. Druge terjatve 8. Druge obveznosti
9. Blagajna
10. Žiro račun
11. Lastniški račun
12. Prihodki od prodaje
13. Drugi prihodki
14. Stroški materiala in blaga
15. Stroški tujih storitev
16. Amortizacija
17. Stroški dela zaposlenih – plače
18. Stroški dela zaposlenih – dajatve
19. Stroški v zvezi s podjetnikom – dajatve in nadomestila
20. Drugi stroški.
37. Če je temeljna poslovna knjiga v duhu točke 36 vodena ročno, ima obliko vnaprej povezanega ameriškega dnevnika z dvajsetimi dvojnimi številčnimi stolpci, ki obsegajo ekonomske kategorije iz kontnega okvira ali pa obliko kopirnega knjigovodstva z ločenimi konti in dnevnikom. Če je vodena računalniško, je treba dnevnik in konte natisniti najkasneje ob letnem obračunu.
38. Podjetnik, ki vodi temeljne poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, jih vodi v obliki vnaprej povezane knjige prihodkov in odhodkov v kateri so številčni stolpci v skladu s kontnim okvirom iz 12. do 20. postavke točke 36, v obliki vnaprej povezane ali kartotečne blagajniške knjige, knjige dolžnikov in knjige upnikov, v katerih sta številčna stolpca za povečanje in za zmanjšanje posamezne ekonomske kategorije, če so te knjige vodene računalniško je v njih treba zagotoviti najmanj te podatke, vse postavke v njih pa natisniti najkasneje ob letnem obračunu.
39. Register osnovnih sredstev se vodi v obliki vnaprej povezane knjige ali računalniško. V njej mora imeti vsako osnovno sredstvo svojo registrsko številko, datum pridobitve, naziva podatek o listini o pridobitvi, prvotno nabavno vrednost in stolpec za vpis podatkov o njegovi odtujitvi. V register se ne vpisujejo rezultati revalorizacije in popravki vrednosti, ker še to opravi v okviru vsakoletnega popisa. Zato pa je treba popisne liste o osnovnih sredstvih v katerih so vsi ti podatki hraniti najmanj 5 let, razen če podjetnik poleg registra osnovnih sredstev vodi še analitično evidenco za vsako osnovno sredstvo posebej.
40. Če so poslovne knjige vodene ročno, se mora vanje pisati s črnilom, kopirnim svinčnikom, kemičnim svinčnikom ali strojem. V njih ne smejo ostajati prazne vrste, temveč mora biti po časovnem zaporedju izpolnjena vsaka vrstica prostora za knjiženje. Vpisi se ne smejo brisati in praviloma tudi ne prečrtavati, če pa je to le potrebno, se mora jasno videti prvotno besedilo ali znesek; tak popravek mora biti potrjen s podpisom. Če pa se po knjiženju ugotovi, da je napačno zaradi napake v nalogu za knjiženje, ga je treba popraviti z rdečim stornom na podlagi novega naloga. Poslovne knjige morajo biti sproti seštete. V njih ne sme biti nikakršnih, podatkov, za katere ne bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj so bili vpisani. Nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti, prav tako pa se ne smejo iztrgati listi iz vezanih knjig. Če so, poslovne knjige vodene računalniško, mora uporabljeni računalniški program preprečevati nepooblaščene posege.
41. Ob koncu obračunskega leta je treba vse poslovne knjige razen registra osnovnih sredstev zaključiti, tiste, ki so vodene v prostih listih, pa tudi povezati. Glavna knjiga in dnevnik se hranita 10 let, pomožne knjige 5 let, register osnovnih sredstev pa trajno.

42. Vsaka knjigovodska listina mora obsegati: naziv tistega, ki jo je izdal; naziv knjigovodske listine; datum njene izdaje; imena oseb, ki sodelujejo pri poslovnem dogodku, na katerega se knjigovodska, listina nanaša; vsebino poslovnega dogodka in podlago zanj; količino, izražen na način, ki ustreza naravi posla, in znesek izražen v tolarjih; podpise oseb, ki so pooblaščene za podpis knjigovodske listine. Če je knjigovodska listina izdana v več izvodih, mora biti na vsakem označen njegov namen.
43. Knjigovodska listina mora biti sestavljena ob nastanku poslovnega dogodka. Napisana mora biti š črnilom, kopirnim svinčnikom, kemičnim svinčnikom ali strojem; za izvirno knjigovodsko listino se šteje tudi listina, ki je sestavljena računalniško, če prihajajo podatki neposredno s kraja poslovnega dogodka. Prazna mesta v knjigovodskih listinah morajo biti prečrtana. V primeru pomote je treba prečrtati prvotno besedilo ali znesek in nad prečrtanim zapisati pravilno besedilo ali znesek. Popravek mora s podpisom potrditi tisti, ki je pooblaščen za podpis knjigovodske listine, in zapisati datum popravka. Čekov in menic ni mogoče popravljati, temveč jih je treba v primeru napake uničiti in izdati nove.
44. Knjigovodske listine, ki izpričujejo pretoke med podjetnikovim poslovnim in gospodinjskim področjem, morajo biti posebej označene, ker se z njimi spreminja tudi stanje kapitala, ki se izraža ob koncu obračunskega leta v postavki podjetnikovega lastniškega računa.
45. Na vsaki knjigovodski listini mora bili oznaka o knjižbi v poslovnih knjigah, v poslovnih knjigah pa ne sme biti knjižb, ki ne bi bile zasnovane na knjigovodskih listinah.

46. Kalkulacije stroškov se po potrebi izdelujejo kot predračunske ali obračunske. Nujne sestavine kalkulacije lastne cene pri serijski oziroma posamični dejavnosti po naročilu so:
a) neposredni stroški materiala,
b) neposredni stroški dela,
c) drugi neposredni stroški,
č) posredni stroški proizvajanja,
d) posredni stroški uprave in prodaje,
e) posredni stroški obresti,
f) neposredni stroški prodaje.
Pri tem so stroški amortizacije vključeni v posredne stroške posamezne funkcionalne skupine ali pa med druge neposredne stroške, stroški dela pa vključujejo tudi podjetnikov normalni kalkulativni zaslužek, ki se sicer ne knjiži v poslovnih knjigah. Če gre za množinsko oziroma procesno dejavnost, se sestavine od b) do č) združijo v stroške predelave. Pri trgovinski dejavnosti se s sestavino a) razume nabavna vrednosti trgovskega blaga, medtem ko se sestavine od b) do f) lahko združijo v stroške trgovanja.