Na podlagi 23. in 104. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št, 9/92, 13/93) in 12. člena začasnega statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Uradni list RS. št. 19/93), je Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na seji dne 15. 12. 1993 sprejela

V obvezno zdravstveno zavarovanje štejejo poleg storitev, ki so zavarovanim osebam po 1. točki prvega odstavka 23. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: zakon) zagotovljene v celoti in brez doplačil, tudi ostale zdravstvene storitve, določene v 2. do 6, točki 23. člena zakona, in sicer do odstotka njihove vrednosti, določene s tem sklepom.

Storitve, opredeljene v 2. točki prvega odstavka 23. člena zakona so zagotovljene v višini 97% vrednosti in se nanašajo na: presaditve organov in druge najzahtevnejše operativne posege ne glede na razlog, na zdravljenje v tujini, na intenzivno terapijo, dializo in druge najzahtevnejše diagnostične, terapevtske in rehabilitacijske posege. Med najzahtevnejše storitve iz prejšnjega odstavka štejejo storitve, ki so kot takšne opredeljene v sklepu o planiranju, evidentiranju in obračunavanju zdravstvenih storitev.

Storitve iz 3. točke prvega odstavka 23. člena zakona zagotavlja obvezno zavarovanje v:
– višini 93% vrednosti, ko gre za zdravstvene storitve s področja specialistično-ambulantne in bolnišnične dejavnosti, ter storitve š področja zdraviliškega zdravljenja, ki pomeni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. razen poškodb izven dela ter storitve v zvezi z ugotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo in umetno prekinitvijo nosečnosti;
– višini 90% vrednosti nemedicinskega dela oskrbe pri zdraviliškem zdravljenju ki predstavlja nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in v primerih, ko je nemedicinski del bolnišničnega zdravljenja opredeljen kot posebna storitev. To ne velja za poškodbe izven dela:
– višini 85% vrednosti storitev osnovne zdravstvene dejavnosti, ki niso zajete v i. točki prvega odstavka 23. člena zakona in storitev s področja zdravljenja zobnih in ustnih bolezni;
– višini 85% vrednosti ortopedskih, ortotičnih, slušnih in drugih pripomočkov, razen za primere iz 1. točke prvega odstavka 23. člena zakona in za poškodbe izven dela.

Storitve iz 4. točke prvega odstavka 23. člena zakona se vštevajo v obvezno zavarovanje v višini 77% za: specialistično ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdravilišču kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ortopedske, ortotične in druge pripomočke v zvezi z zdravljenjem poškodb izven dela.

Zdravila, predpisana na recept, ki so na pozitivni listi, zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 75% njihove vrednosti, razen za zdravljenje pri osebah in stanjih, navedenih v 1. točki prvega odstavka 23. člena zakona.

Storitve iz 5. točke prvega odstavka 23. člena zakona so zagotovljene v višini 55% vrednosti za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in pri prevozih z reševalnimi vozili, ki niso nujni. To velja tudi za nemedicinsko oskrbo v zdraviliškem zdravljenju, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja.

Storitve iz 6. točke prvega odstavka 23. člena, ki se nanašajo na zobno-protetično zdravljenje odraslih so zagotovljene v višini 42.% vrednosti, zdravila, predpisana na recept z vmesne liste in očesni pripomočki za odrasle pa v višini 45% njihove vrednosti.

Pri uporabi navedenega sklepa izvajalci zdravstvenih storitev in zavarovane osebe upoštevajo sprejete splošne akte Zavoda v zvezi z izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeljenega v 23. členu zakona.

Ta sklep velja od 23. 12. 1993, ko je dala k njemu soglasje Vlada Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1994 dalje.
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.