Na podlagi prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 1993.

Ratificira se sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu, podpisan na Ohridu dne 24. marca 1992 in dopolnjen z izmenjavo not z dne 20. julija in 6. novembra 1992.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in makedonskem jeziku ter prevodu glasi:

V želji, da poglobita sodelovanje v zračnem prometu in z namenom, da zagotovita možnosti za redni zračni promet,
sta Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Makedonije določili vsaka svojega pooblaščenca, ki sta se dogovorila o naslednjem:

1. Posamezni izrazi v tem sporazumu in njegovi prilogi imajo naslednji pomen:
a) »konvencija« pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila odprta za podpis v Chicagu 7. decembra 1944 ter vključuje vsako prilogo, sprejeto na podlagi 90. člena omenjene konvencije in vsako spremembo prilog ali konvencije v skladu z njenim 90. in 94. členom, če te priloge in spremembe veljajo za obe pogodbenici;
b) »pristojni organi« pomeni za Republiko Slovenijo Republiško upravo za zračno plovbo in za Republiko Makedonijo Ministrstvo za urbanizem, gradbeništvo, promet in ekologijo ali v obeh primerih katerokoli drugo osebo ali telo, pooblaščeno za opravljanje nalog, ki jih opravljajo omenjeni organi;
c) »določeni prevozniki« pomeni prevoznike v zračnem prometu, ki jih je v skladu s 6. členom tega sporazuma določila posamezna pogodbenica za opravljanje dogovorjenega prometa;
d) »tarifa« pomeni cene za prevoz potnikov, prtljage in blaga ter pogoje, na podlagi katerih se te cene uporabljajo, vključno s provizijo in drugimi dodatnimi plačili za agencijo ali za prodajo prevoznih listin, izvzeta pa so nadomestila in pogoji za prevoz pošte.
2. Priloga je sestavni del tega sporazuma. Vsako sklicevanje na sporazum zajema tudi prilogo, razen če je izrecno drugače določeno.

1. Vsaka pogodbenica prizna drugi pogodbenici v tem sporazumu določene pravice, da opravlja zračni promet na progah, ki so določene v prilogi. Ta promet in te proge se v nadaljnjem, besedilu imenujejo »dogovorjeni promet« in »določene proge«.
2. V skladu z določili tega sporazuma imajo določeni prevozniki v zračnem prometu vsake pogodbenice pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa:
a) pravico do preleta ozemlja druge pogodbenice brez pristanka;
b) pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v nekomercialne namene;
c) pravico na ozemlju druge pogodbenice v krajih, določenih v prilogi tega sporazuma, vkrcati in izkrcati potnike, prtljago, blago in pošto, ki so namenjeni v ali prihajajo iz krajev na ozemlju druge pogodbenice.
3. Določeni prevozniki ene pogodbenice nimajo pravice, da na. ozemlju druge pogodbenice za plačilo ali najemnino vkrcajo potnike, prtljago, blago ali pošto, namenjeno v kakšen drug kraj na njenem ozemlju.
4. Če določeni prevoznik ene pogodbenice, zaradi oboroženih spopadov, političnih nemirov ali posebnih in neobičajnih okoliščin ne more normalno opravljati prometa, si bo druga pogodbenica prizadevala omogočiti nadaljevanje takega prometa z ustreznimi spremembami, vključno z dodelitvijo pravic, ki so nujne za opravljanje prometa v tem času.

1. Določeni prevozniki v zračnem, prometu imajo primerne in enake možnosti za opravljanje dogovorjenega prometa med ozemljema pogodbenic.
2. Določeni prevoznik vsake pogodbenice mora upoštevati interese prevoznika, ki gaje določila druga pogodbenica, hkrati pa paziti, da ne ogroža neupravičeno njegovega dogovorjenega prometa.
3. Glavni namen dogovorjenega prometa je zagotoviti zmogljivost, ki bo v skladu s povpraševanjem po prevozu med ozemljem pogodbenice, ki je določila prevoznika v zračnem prometu in kraji, do katerih letijo letala na določenih progah. Pri tem se uveljavlja načelo recipročnosti.
4. Pravice vsakega določenega prevoznika do opravljanja prevoza v mednarodnem zračnem prometu med ozemljem druge pogodbenice morajo biti v skladu s splošnimi načeli normalnega razvoja, ki jih priznavata obe pogodbenici.
Zmogljivost pa je treba prilagoditi:
a) povpraševanju po prevozu z ozemlja in na ozemlje pogodbenice, ki je določila prevoznika;
b) povpraševanju po prevozu na območjih, skozi, katera poteka promet, ob upoštevanju lokalnega in regionalnega prometa;
c) zahtevam glede gospodarnosti dogovorjenega prometa.
5. Nobena pogodbenica ne bo enostransko omejila poslovanja določenega prevoznika druge pogodbenice, razen v skladu z določili tega sporazuma ali z enotnimi pogoji, ki bi bili določeni s konvencijo.

1. Zakoni in predpisi ene pogodbenice, s katerimi so urejeni prihod in odhod letal v mednarodnem prometu ali prelet nad njenim ozemljem, veljajo tudi za določene prevoznike druge pogodbenice.
2. Zakoni in predpisi ene pogodbenice, ki urejajo prihod, muditev in odhod potnikov, posadke, prtljage, blaga ali pošte, kot so predpisi, ki se nanašajo na vstop in odhod, izseljevanje in priseljevanje, na carinski nadzor in na zdravstvene in sanitarne ukrepe, veljajo tudi za potnike, posadko, prtljago, blago ali pošto v letalih določenih prevoznikov druge pogodbenice, dokler so na ozemlju prve pogodbenice.
3. Nobena pogodbenica nima pravice svojemu prevozniku v primerjavi z določenim prevoznikom druge pogodbenice dajati kakršnekoli prednosti pri uporabi zakonov in predpisov iz tega člena.

1. V skladu s pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu pogodbenici ponovno potrjujeta, da je medsebojna obveznost varovanja civilnega zračnega prometa pred nezakonitimi dejanji sestavni del tega sporazuma. Brez omejevanja svojih pravic in obveznosti po mednarodnem pravu bosta pogodbenici še posebej ravnali v skladu z določili Konvencije o kaznivih dejanjih in nekih drugih aktih storjenih na letalih, sprejeti v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, sprejete v Haagu 16. decembra 1970 in Konvencije o zatiranju nezakonitih aktov zoper varnost civilnega letalstva, sprejete v Montrealu 23. septembra 1971.
2. Pogodbenici si bosta na zahtevo medsebojno pomagali, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih letal in druga nezakonita dejanja proti varnosti takih letal, njihovih potnikov in posadk, letališč in navigacijskih naprav ter vsako drugo ogrožanje varnosti civilne zračne plovbe.
3. Pogodbenici bosta v medsebojnih odnosih ravnali v skladu z določili. Mednarodne organizacije civilnega letalstva o varnosti civilne zračne plovbe, ki so opredeljena v aneksih konvencije, v tisti meri, v kateri ta določila veljajo za obe pogodbenici. Pogodbenici bosta zahtevali od letalskih družb, ki so vpisane v njihovem registru ali ki opravljajo, pretežni del svojih dejavnosti ali imajo sedež na njihovem ozemlju ter od letaliških podjetij na njihovem ozemlju, da delujejo v skladu s takimi varnostnimi predpisi.
4. Pogodbenici se strinjata, da morajo navedene letalske družbe spoštovati letalske varnostne predpise, navedene v 3. točki tega člena, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop, odhod, oziroma dokler so letala na ozemlju te druge pogodbenice. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se bodo na njenem ozemlju učinkovito izvajali primerni ukrepi za zavarovanje letal in za pregled potnikov, posadke, ročne prtljage, prtljage, blaga in potrošnega blaga, hrane, pijače ipd. pred in med vkrcavanjem in natovarjanjem. Pogodbenici bosta z naklonjenostjo obravnavali vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih dodatnih varnostnih ukrepov zaradi neposredne grožnje.
5. Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji z ugrabitvijo oziroma drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti letal, potnikov in posadke, letališč ali navigacijskih naprav, bosta pogodbenici pomagali druga drugi s tem, da bosta poskrbeli za komunikacije in druge ustrezne ukrepe, da bi se čim hitreje in varno končal tak incident ali grožnja.

1. Vsaka pogodbenica ima pravico določiti enega ali več prevoznikov za opravljanje dogovorjenega prometa. O določitvi prevoznikov pristojna organa pogodbenic pisno obvestita drug drugega.
2. Razen v primerih, določenih v tretjem in četrtem odstavku tega člena, mora pristojni organ po prejemu takega obvestila brez odlašanja izdati določenemu prevozniku druge pogodbenice potrebno dovoljenje za opravljanje prometa.
3. Pristojni organ ene pogodbenice lahko od določenega prevoznika, ki ga je določila druga pogodbenica, zahteva, naj dokaže, da izpolnjuje pogoje, določene v zakonih in predpisih, ki jih običajno uporablja omenjeni organ glede opravljanja mednarodnega zračnega prometa v skladu s konvencijo.
4. Vsaka pogodbenica ima pravico odkloniti izdajo dovoljenja za opravljanje prometa iz drugega odstavka tega člena ali naložiti pogoje, ki so po njenem mnenju potrebni za uveljavitev pravic iz 2. člena tega sporazuma, če nima dokazov, da je druga pogodbenica ali njeni državljani večinski lastnik in imajo dejanski nadzor nad določenim prevoznikom, ki ga je pogodbenica določila za opravljanje dogovorjenega prometa.
5. Ko določeni prevoznik dobi dovoljenje za opravljanje prometa iz drugega odstavka tega člena, sme kadarkoli začeti opravljati dogovorjeni promet pod pogojem, da so tarife, določene v skladu s 13. členom tega sporazuma, veljavne.

1. Vsaka pogodbenica ima pravico preklicati dovoljenje za opravljanje prometa ali ustaviti uresničevanje v drugem členu tega sporazuma določenih pravic določenemu prevozniku druge pogodbenice ali določiti take pogoje, ki se ji zdijo potrebni, če:
a) zadevni prevoznik ne more dokazati, da ima druga pogodbenica ali njeni državljani večinski delež lastništva, in dejanski nadzor;
b) zadevni prevoznik ne spoštuje zakonov in predpisov pogodbenice, ki daje te pravice, ali če jih huje krši;
c) zadevni prevoznik ne. opravlja dogovorjenega prometa pod pogoji, ki so določeni v tem sporazumu.
2. Ta pravica bo uporabljena le po posvetovanju z drugo pogodbenico, razen če je takojšen preklic ali ustavitev uresničevanja ali uveljavitev pogojev po prvem odstavku tega člena nujna za preprečitev nadaljnjega kršenja zakonov in predpisov.

1. Spričevala o plovnosti, spričevala o sposobnosti in dovoljenja, ki jih izda ali potrdi ena pogodbenica, bo, dokler so.veljavna, priznavala tudi druga pogodbenica.
2. Vsaka pogodbenica si pridržuje pravico, da za preletanje nad svojim ozemljem ne prizna veljavnosti tistim spričevalom o sposobnosti in dovoljenjem, ki jih je njenim državljanom izdala ali potrdila druga pogodbenica ali katerakoli druga država.

1. Letala, ki jih uporablja v mednarodnem zračnem prometu določeni prevoznik ene pogodbenice, njihova običajna oprema, zaloge goriva in maziv ter druge zaloge, vključno s hrano, pijačo in tobakom, ki so na njih, so po prihodu na ozemlje druge pogodbenice oproščeni vseh davščin in taks pod pogojem, da ostanejo na letalu, dokler jih letalo znova ne odpelje.
2. Omenjenih davščin in taks, razen stroškov za opravljene storitve, so oproščeni tudi:
a) zaloga živil, pijač in tobaka, vkrcana na ozemlju ene pogodbenice v količinah, ki jih določajo njeni pristojni organi, da bi se porabila na letalih, ki jih uporablja v mednarodnem prometu določeni prevoznik druge pogodbenice;
b) rezervni deli in običajna oprema letala, pripeljana na ozemlje ene pogodbenice, za vzdrževanje in popravilo letal, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu;
c) gorivo in mazivo za letala, ki jih uporablja v mednarodnem zračnem prometu določeni prevoznik druge pogodbenice, tudi takrat, kadar bodo te zaloge porabljene na delu poti nad ozemljem pogodbenice, ha katerem so bile vkrcane.
3. Običajna letalska oprema ter material in zaloge, ki so na letalih določenega prevoznika ene pogodbenice, smejo biti izkrcani na ozemlju druge pogodbenice le z dovoljenjem njenih carinskih organov. V takem primeru so lahko pod njihovim nadzorom vse dotlej, dokler niso ponovno izvoženi ali ocarinjeni.
4. Oprostitve, predvidene v tem členu, se bodo uporabljale tudi v primeru, kadar določeni prevoznik ene pogodbenice sklene dogovor z drugim prevoznikom za posojilo ali prevoz na ozemlju druge pogodbenice predmetov, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, če ima ta drugi prevoznik pravico do istih oprostitev na ozemlju druge pogodbenice.

1. Vsaka pogodbenica lahko uvede ali dovoli, da se uvedejo upravičene in razumne takse za določenega prevoznika druge pogodbenice. Te takse bodo ekonomsko utemeljene.
2. Za uporabo letališč ter drugih služb in naprav, ki jih da na razpolago ena pogodbenica, ne bo določeni prevoznik druge pogodbenice plačal več, kot. je treba plačati za domača letala, ki se uporabljajo v rednem mednarodnem zračnem prometu.

1. Določeni prevoznik ene pogodbenice ima lahko ustrezna predstavništva na ozemlju druge pogodbenice. Ta predstavništva lahko imajo komercialno, operativno in tehnično osebje.
2. Pri komercialnih dejavnostih bo spoštovano načelo recipročnosti. Pristojne oblasti obeh pogodbenic bodo storile vse, da bodo predstavništva določenih prevoznikov druge strani lahko nemoteno opravljala svoje dejavnosti.

Vsaka pogodbenica bo priznala določenemu prevozniku druge pogodbenice pravico, da sme po uradnem tečaju transferirati presežek prihodka, ki ga je dosegel na območju prve pogodbenice s prevozom potnikov, prtljage, blaga in pošte, v skladu z veljavnimi deviznimi predpisi obeh držav. Če so plačila med pogodbenicama urejena s posebnim sporazumom, velja tak sporazum.

1. Tarife, ki jih bo vsak določen prevoznik zaračunaval za prevoz na ozemlje ali z ozemlja druge pogodbenice, morajo biti določene v primernih zneskih; pri tem naj se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, kot so poslovni stroški, primeren dobiček, značilnosti vsake proge kot tudi tarife, ki jih zaračunavajo drugi prevozniki v zračnem prometu.
2. O tarifah iz 1. točke tega člena se, če je mogoče, dogovorita določena prevoznika obeh pogodbenic po posvetovanju z drugimi prevozniki, ki opravljajo zračni promet na isti progi ali na delu te proge. Določena prevoznika bosta, kadarkoli bo to mogoče, sklenila tak dogovor po postopku za določanje tarif, uveljavljenem v mednarodnem telesu, ki oblikuje predloge na tem področju.
3. Tako določene tarife je treba predložiti v odobritev pristojnim organom obeh pogodbenic najmanj šestdeset dni pred dnem, ki je predlagan za njihovo uveljavitev. V izjemnih primerih se lahko omenjeni organi dogovorijo za krajši rok. Če pristojni organi nobene od pogodbenic ne izrazijo drugi pogodbenici v tridesetih dneh od predložitve, da se s tarifami ne strinjajo, se šteje, da so tarife potrjene.
4. Če se določena prevoznika ne moreta dogovoriti za tarifo ali če tarife ne potrdijo pristojni organi ene pogodbenice, poskusijo pristojni organi obeh pogodbenic določiti tarifo z medsebojnim sporazumom. Pogajanja v tem smislu se začnejo v tridesetih dneh od dneva, ko se jasno ugotovi, da se določena prevoznika ne moreta dogovoriti, ali ko pristojni organi ene pogodbenice obvestijo pristojne organe druge pogodbenice, da se s tarifo ne strinjajo.
5. Če do sporazuma ne pride, se spor rešuje v skladu z določili 17. člena.
6. Že sprejete tarife veljajo vse dotlej, dokler se v skladu z določili tega in 17. člena sporazuma ne določijo nove tarife, vendar ne dlje kot dvanajst mesecev od dneva, ko so pristojni organi ene pogodbenice sporočili, da so zavrnili potrditev.
7. Pristojni organi obeh pogodbenic si bodo prizadevali, da bi zagotovili, da bodo določeni prevozniki spoštovali dogovorjene tarife, ki bodo deponirane pri njih in da noben letalski prevoznik ne bo na noben način neposredno ali posredno protizakonito zmanjševal nobenega deleža teh tarif.

1. Določeni prevoznik ene pogodbenice mora predložiti svoje rede letenja v potrditev pristojnim organom druge pogodbenice najmanj trideset dni preden se začne dogovorjeni promet. Isto velja za vsako poznejšo spremembo.
2. Določeni prevoznik ene pogodbenice mora zahtevati od pristojnih organov druge pogodbenice dovoljenje za opravljanje dodatnih letov, ki jih želi opraviti na dogovorjenih progah zunaj potrjenih redov letenja. Tako zahtevo mora praviloma predložiti dva delovna dneva pred pričetkom takih poletov.

Pristojni organi dveh pogodbenic bodo medsebojno, na zahtevo, izmenjavali statistične podatke in druga podobna obvestila, ki se nanašajo na dogovorjeni promet.

Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli zahteva posvetovanje glede uresničevanja, razlage, uporabe ali dopolnitve tega sporazuma. Taka posvetovanja med pristojnimi organi se morajo pričeti v šestdesetih dneh po prejemu pisne zahteve, če se pogodbenici ne dogovorita drugače.

1. Vse spore, ki bi nastali v zvezi s tem sporazumom in jih pogodbenici ne moreta rešiti s pogajanji ali po diplomatski poti, bosta na zahtevo vsake pogodbenice predložili v odločitev arbitražnemu razsodišču.
2. Vsaka pogodbenica določi v ta namen enega razsodnika, ta dva pa določita predsednika, ki mora biti državljan tretje države. Če v dveh mesecih od dneva, ko je ena pogodbenica določila svojega razsodnika, tega ne stori tudi druga pogodbenica, ali če se v enem mesecu, potem ko je imenovan tudi drugi razsodnik, oba razsodnika ne dogovorita glede predsednika, lahko katerakoli pogodbenica zahteva od predsednika sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva, da opravi potrebna imenovanja. Če je predsednik sveta ICAO državljan ene od pogodbenic, opravi imenovanje podpredsednik sveta, ki je državljan tretje države.
3. Arbitražno razsodišče določi svoj poslovnik. Vsaka pogodbenica plača stroške svojega razsodnika, preostale stroške pa krijeta pogodbenici enako.
4. Pogodbenici bosta spoštovali vsako odločitev, ki bo sprejeta na podlagi tega člena.

T. Vsaka sprememba tega sporazuma, za katero sta se pogodbenici dogovorili, se začasno uporablja od dneva podpisa, veljati pa začne, ko se pogodbenici medsebojno obvestita, da so izpolnjene vse ustavne formalnosti.
2. O spremembi priloge se lahko dogovorijo neposredno pristojni organi obeh pogodbenic.
3. Ta sporazum bo usklajen z vsako večstransko konvencijo, ki zavezuje obe pogodbenici.

1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli pisno sporoči, da odpoveduje ta sporazum. Hkrati mora to obvestilo poslati Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.
2. Sporazum preneha veljati na koncu veljavnosti reda letenja za posamezno sezono, v kateri preteče dvanajst mesecev od dneva prejema sporočila o odpovedi.
3. Če druga pogodbenica ne potrdi prejema sporočila o odpovedi, se šteje, da ga je prejela štirinajst dni po dnevu, ko ga je prejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

Ta sporazum in njegove poznejše dopolnitve se registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

»Ta sporazum se začasno uporablja od dneva podpisa, veljati pa začne, ko pogodbenici druga drugo obvestita, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji za njegovo uveljavitev.
Da bi to potrdila, sta pooblaščenca obeh.pogodbenic podpisala ta sporazum.«

V dveh izvirnikih v slovenskem in makedonskem jeziku s tem, da sta izvirnika enakovredna.

Proge, na katerih lahko opravljajo letalski promet prevozniki, ki jih je določila Republika Slovenija:

------------------------------------------------------------------------
Kraji vzletanja    Kraji vmesnega         Kraji v              Naslednji
                   pristajanja            Makedoniji           kraji
------------------------------------------------------------------------
Ljubljana                                 Skopje
Maribor                                   Ohrid
Portorož
------------------------------------------------------------------------

II. DEL
Proge, na katerih lahko opravljajo letalski promet prevozniki, ki jih je določila Republika Makedonija:

-------------------------------------------------------------------------
Kraji vzletanja    Kraji vmesnega         Kraji v               Naslednji
                   pristajanja            Sloveniji             kraji
-------------------------------------------------------------------------
Skopje                                    Ljubljana
Ohrid                                     Maribor
                                          Portorož
-------------------------------------------------------------------------

PRIPOMBA:
Vsak določeni prevoznik lahko konča katerikoli polet v okviru dogovorjenega prometa, na ozemlju druge pogodbenice.
 
Številka: 82/92-13105
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izraža spoštovanje Ministrstvu za odnose s tujino Republike Makedonije ter ga v zvezi s sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu, podpisanem na Ohridu 24. 3. 1992 obvešča, da je v 1. členu sporazuma pomotoma naveden nepopoln naziv pristojnega organa v Republiki Sloveniji.
Zaradi tega ministrstvo predlaga dopolnitev točke b) prvega odstavka 1. člena sporazuma, tako da se za besedami: »pomeni za Republiko Slovenijo« dodajo besede: »Ministrstvo za promet in zveze«, nato pa se tekst nadaljuje.
Dopolnjena točka b) prvega odstavka 1. člena sporazuma se tako v celoti glasi:
»b) »pristojni organi« pomeni za Republiko Slovenijo Ministrstvo za promet in zveze, Republiško upravo za zračno plovbo in za Republiko Makedonijo Ministrstvo za urbanizem, gradbeništvo, promet in ekologijo ali v obeh primerih katerokoli drugo osebo ali telo, pooblaščeno za opravljanje nalog, ki jih opravljajo omenjeni organi;«
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije bi bilo zaradi pričetka postopka ratifikacije sporazuma hvaležno za čimprejšnji odgovor Ministrstva za odnose s tujino Republike Makedonije glede omenjenega predloga.
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije tudi ob tej priložnosti izraža Ministrstvu za odnose s tujino Republike Makedonije svoje najglobje spoštovanje.
Ljubljana, 20, julija 1992
MINISTRSTVO ZA ODNOSE S TUJINO
REPUBLIKE MAKEDONIJE
 
Številka: 1303-8701/4
Ministrstvo za odnose s tujino Republike Makedonije izraža spoštovanje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in ga v zvezi z njegovo noto številka 82/92-13105 z dne 20. julija tega leta obvešča, da je po izvršenem posvetu s. pooblaščenimi organi Republike Makedonije sprejet predlog za spremembo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o rednem zračnem prometu. S sprejetjem spremembe se v osnovi podpisani Sporazum v ničemer ne spreminja.
Ob tej priložnosti Ministrstvo za odnose s tujino Republike Makedonije izraža svoje spoštovanje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Skopje, 6. november 1992
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
REPUBLIKE SLOVENIJE

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije — Mednarodne pogodbe. Št. 326-06/93-5/1