Ustavno sodišče je na pobudo Draga Gregorina iz Celja in na predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, v postopku za oceno ustavnosti na seji dne 9. 12. 1993

Določba 4. člena zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 (Uradni list RS, št. 12/93 in 17/93) ni v neskladju z ustavo.

Drago Gregorin je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa je s predlogom začela postopek za oceno ustavnosti iste zakonske določbe. Ustavno sodišče je zaradi skupnega obravnavanja obe zadevi združilo.
Pobudnik v pobudi navaja, da se z izpodbijano zakonsko določbo ropajo pridobljene pravice. Meni, da je z odločbo o določitvi pokojnine pridobil tudi pravico do mesečne valorizacije te pokojnine skladno z rastjo povprečne plače.
Predlagateljica pa meni, da izpodbijana zakonska določba krši ustavna načela pravne in socialne države (2. člen ustave), ker v nasprotju z veljavno zakonodajo posega v pravice zavarovancev, saj po določbi 4. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravic po tem zakonu ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
Izpodbijani 4. člen zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 določa, da se od uveljavitve tega zakona pokojnine mesečno uskladijo največ za toliko odstotkov, da povprečna starostna pokojnina, izplačana v mesecu, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, znaša 85% povprečne plače na zaposlenega v republiki. Taka določba je bila sprejeta s spremembo zakona. V prvotnem besedilu je zakon (Uradni list RS, št. 12/93) namreč določal, da se bodo pokojnine v letu 1993 usklajevale v odvisnosti od rasti cen življenjskih potrebščin v skladu s tako imenovano eskalacijsko lestvico, kar bi bilo manj, kot če bi se usklajevale z gibanjem plač, vendar je bil s spremembo zakona (Uradni list RS, št. 17/93) tak način usklajevanja opuščen.
Pokojnine se torej po tej noveli ponovno usklajujejo tako, kot določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s tem da je usklajevanje z izpodbijano zakonsko določbo omejeno tako, da povprečna starostna pokojnina, izplačana v mesecu, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, znaša 85% povprečne plače – tako razmerje pa je lahko določeno tudi po določbi 159. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta določa, da Skupščina Republike Slovenije na začetku vsakega leta določi razmerje med povprečno plačo na zaposlenega v republiki in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in da to razmerje ne more biti nižje od 85%.
Ustavno sodišče je že v zadevah U-I-120/91 in U-I-123/92 zavzelo stališče, da ustava ne preprečuje, da bi zakon spreminjal prej zakonsko določene pravice z učinkom za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z ustavo določenim načelom oziroma drugim ustavnim določbam, upoštevajoč tudi načelo zaupanja v pravo, kot eno od ustavnih načel pravne države. Obseg pravic, določen z zakonom, se z zakonom lahko tudi zmanjša, seveda le z veljavnostjo za naprej in upoštevajoč tudi pravico do socialne varnosti, določeno v 50. členu ustave in načelo varstva zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države. Izrek odločbe o priznanju in odmeri pravice do pokojnine se vedno nanaša na znesek pokojnine, do katerega je zavarovanec upravičen ob datumu priznanja te pravice, in kasnejše uskladitve pokojnine oziroma spremembe načina usklajevanja pokojnin zato ne pomenijo sprememb odločbe o odmeri pokojnine oziroma posega v pravnomočno odločbo. Pokojninska odločba priznava le višino pokojnine na podlagi zakonodaje, veljavne ob izdaji odločbe. Ta višina se tako z rednimi valorizacijami, kot tudi š spreminjanjem zakonodaje lahko spreminja.
Po presoji ustavnega sodišča zato izpodbijana zakonska določba ne posega v pridobljene pravice niti ni v neskladju z drugimi načeli pravne in socialne države. Razlogi, ki jih navajata pobudnik in predlagateljica, se smiselno nanašajo na 159. člen SPIZ, katerega presojo je pobudnik predlagal že v zadevi U-I-123/92, kjer pa ta del njegove pobude ni bil sprejet. Razlogi za to so razčlenjeni v odločbi z dne 18. 1. 1993, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 67/93.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.