Na podlagi 98. člena Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91), 12. člena Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni 1. RS, št. 33/92) ter 147. in 148. člena Uredbe o tehničnih normativih za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Uradni list RS, št. 48/93) so zbori občinske skupščine dne 8. 12. 1993 sprejeli

S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter upravljanje, vzdrževanje, uporaba, oddajanje v najem in nadzor nad gradnjo, stanjem in uporabo zaklonišč.

Zaklonišče ali drug zaščitni objekt je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so predpisani s tehničnimi, normativi.

Glede na stopnjo odpornosti se gradijo zaklonišča osnovne in urejujejo zaklonišča dopolnilne zaščite.

Po namenu uporabe se objekti za zaklanjanje delijo na:
– javna zaklonišča,
– zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih objektih,
– skupna zaklonišča,
in stopnji zaščite oziroma lastnostih na:
– zaklonišča osnovne zaščite,
– zaklonišča dopolnilne zaščite in
– zaklonilnike in druge zaščitne objekte.
Javna zaklonišča so namenjena zaklanjanju državljanov, ki se v času nevarnosti nesreče ali vojnih dejstvovanj nahajajo na javnih mestih v bližini javnega zaklonišča.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih državljanov, ki v ali pri teh objektih stanujejo, delajo oziroma se zadržujejo.
Skupna zaklonišča so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih državljanov v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah znotraj v skladu z urbanističnimi pogoji določenega območja.
Zaklonišča osnovne zaščite morajo biti grajena tako, da zdrže 50 kPa nadtlaka zračnega udarnega vala in so opremljena za sedemdnevno neprekinjeno bivanje 300 in več ljudi.
Zaklonišča dopolnilne zaščite so namensko zgrajeni ali preurejeni prostori odpornosti najmanj 50 kPa oziroma prenesejo težo ruševin, s funkcionalno ustrezno rešenimi prostori, opremljenimi za večurno bivanje do 50 oseb.
Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so deloma zaprti prostori, ki so zgrajeni ali prilagojeni tako, da dajejo po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji in obliki omejeno zaščito pred vojnimi učinki in prenesejo težo ruševin.

Zaklonišča in drugi zaščitni objekti se štejejo za sestavni del skupnih prostorov teh stavb ne glede na to ali se nahajajo v samem objektu ali pa so znotraj območja opredeljenega z urbanističnimi pogoji.

Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, nadzorom in vzdrževanjem zaščitnih objektov za zaklanjanje prebivalcev, materialnih in drugih dobrin, opravlja občinski upravni organ pristojen za urejanje prostora in varstvo okolja v sodelovanju z upravnim organom pristojnim za obrambo.

Na območju občine Celje se v miru gradijo zaklonišča osnovne zaščite, v neposredni vojni nevarnosti pa se v zaklonišča dopolnilne zaščite prilagajajo za to primerni obstoječi objekti oziroma prostori ter gradijo rovovski in drugi zakloni.

Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi na območju strnjeno naseljenega dela mesta Celja v novih objektih namenjenih za šole, vrtce, zdravstvene zavode, centre zvez, v energetskih objektih, zavodih in ustanovah občinskega pomena, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. Pregled objektov pomembnih za. obrambo in zaščito sprejme izvršni svet na predlog upravnih organov občine in Občinskega štaba za civilno zaščito.
Strnjeno ureditveno območje mesta iz prejšnjega odstavka je opredeljeno v kartografskem delu dolgoročnega plana občine Celje in je sestavni del tega odloka.

Pri drugih novih objektih na območjih iz prejšnjega odstavka namenjenih za bivanje ljudi brez zaklonišč je obvezna ojačitev plošče nad kletjo, tako da bi zdržala rušenje objekta nanjo. Pri teh objektih se omeji največji svetli razpon pri plošči nad kletjo na 6 metrov. Debelina plošče mora biti najmanj 16 cm. Pri obtežbi plošče nad kletjo se poveča koristna obtežba še z dodatnimi 2 kN/m2 in v tem primeru se lahko za vse komponente vektorja obremenitve upošteva skupni varnostni faktor 1.10.

Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta, tako da je možna njihova dvonamenska raba, ne sme pa se zmanjševati njihova zaščitna funkcija.

Zaklonišča gradijo investitorji s svojimi sredstvi in v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi ter urbanističnimi pogoji.

Upravni organ pristojen za obrambo sodeluje pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov in je kot takšen tudi naveden v programu priprave prostorskih izvedbenih aktov.
V skladu s predpisi o urejanju prostora določa upravni organ, pristojen za obrambo, pred pričetkom izdelave prostorskih izvedbenih načrtov pogoje, ki jih morajo organi, organizacije in podjetja, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter načrtovanjem pri njihovi pripravi upoštevati in po njihovi izdelavi z izdajo soglasja potrditi, da so njegovi pogoji tudi dejansko upoštevani. Upravni organ iz prejšnjega odstavka sodeluje pri pripravi prostorskih ureditvenih pogojev ter spremlja realizacijo prostorskih izvedbenih aktov na področju obrambe in zaščite.

Projektno dokumentacijo za izgradnjo zaklonišč mora pregledati komisija za revizijo pri Republiški upravi za zaščito in reševanje. Inšpektor, ki nadzira gradnjo objekta lahko dovoli pričetek gradnje objekta šele po tem, ko mu je investitor ali projektantska organizacija predložila potrdilo o opravljeni reviziji projekta.
Pred izdajo uporabnega dovoljenja za zaklonišče mora organizacija, ki jo za opravljanje preizkusov o delovanju varnostnih ter zaščitnih naprav v zakloniščih pooblasti minister za obrambo Republike Slovenije opraviti pregled in funkcionalni preizkus zaklonišča ter o tem sestaviti zapisnik. Uspešno opravljen preizkus je pogoj za izdajo potrdila o primernosti in s tem uporabnega dovoljenja. Izvod uporabnega dovoljenja za objekte v oziroma pri katerih je bilo zgrajeno zaklonišče, dostavi pristojni organ tudi upravnemu organu za obrambo, ki objekt zaklonišča uvrsti v uradno evidenco zaščitnih objektov in Republiški upravi za zaščito in reševanje.

Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo, vzdržujejo in skrbijo za njihovo smotrno uporabo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljavci teh stavb.

Občinski sekretar za obrambo predpiše navodilo za upravljanje in uporabo zaklonišč v občini Celje in zakloniščni red ter v njih opredeli:
– naloge uporabnikov, lastnikov in upravljavcev zaklonišč,
– postopek in pogoje oddajanja zaklonišč v najem in elemente najemne pogodbe ter
– dokumentacijo in postopek vodenja le-te.

Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki se uporablja za pokrivanje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov. Bremenijo pa lastnika, uporabnika oziroma upravljavca, ki mora za tekoče leto predvideti in zagotoviti potrebna finančna sredstva.

Javna zaklonišča vzdržuje, z njimi upravlja in jih oddaja v najem občina oziroma v njenem imenu upravni organ pristojen za obrambo. Stroški vzdrževanja zaklonišč se financirajo iz sredstev pobranih najemnin na osnovi najemnih pogodb. V primeru, da navedena sredstva ne zadoščajo, se stroški vzdrževanja zaklonišč pokrivajo iz posebnih namenskih sredstev občinskega proračuna.

Za zagotovitev varnosti in funkcionalnosti zaklonišča mora vsako zaklonišče imeti potrdilo o primernosti, ki se izda za tri leta na osnovi tehničnega pregleda za to pooblaščene organizacije.

Občina oddaja javna zaklonišča v najem za uporabo v miru pod pogoji navedenimi v navodilu o uporabi in upravljanju zaklonišč.
Izvršni svet SO Celje imenuje komisijo za oddajo javnih zaklonišč v najem in pooblasti občinskega sekretarja za obrambo, da sklepa in podpisuje najemne pogodbe za zaklonišča.

Finančna sredstva zbrana z najemninami se porabljajo namensko za vzdrževanje javnih zaklonišč in nabavo zaščitno reševalne opreme v skladu s programi porabe finančnih sredstev za potrebe zaščite in reševanja.

Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne. V takem primeru oškodovana pogodbena stranka nima pravice zahtevati odškodnino.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka. če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Nastala škoda in stroški usposobitve zaklonišča v prejšnje stanje gredo v breme najemnika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja upravni organ pristojen za obrambne zadeve v skladu z določili navodila, ki ga izda občinski sekretar pristojen za obrambo.

Nadzor nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo inšpekcijske službe občine Celje in Republiški inšpektorat za obrambo.

V primerih kršitev določil tega odloka veljajo denarne kazni predvidene z zakonskimi predpisi, ki urejajo področje obrambe in zaščite.

Določbe tega odloka se pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj uporabljajo z dnem njegove uveljavitve. Določilo ne velja za investitorje, ki so pridobili lokacijsko dovoljenje pred dnem uveljavitve tega odloka.
Določbe tega odloka se smiselno upoštevajo v programu priprave prostorskih in izvedbenih aktov občine Celje.

Pri projektiranju, graditvi in vzdrževanja zaklonišč se morajo upoštevati določila Uredbe o tehničnih normativih za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Uradni list RS, št. 48/93 z dne 14. 8. 1993).

Odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10/87) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Celje (Uradni list RS, št. 15/90).