Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. januarja 1994.

Ta zakon ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja in pravic, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po zakonu o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52/47), zakonu o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/65 – prečiščeno besedilo) in drugih predpisih po letu 1945.
Za agrarne skupnosti iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi podobčine, vasi, srenje, soseske, korporacije, urbarialne in druge po izvoru podobne skupnosti.
Za premoženje in pravice iz prvega odstavka tega člena se štejejo premoženjske pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po predpisih iz prvega odstavka tega člena, in sicer:
– lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, hišnih številkah ipd., kot solastnina članov agrarne skupnosti.
– lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost brez navedbe lastninskih deležev članov kot skupna lastnina članov agrarne skupnosti, podrobneje pa je urejena v pravilih agrarne skupnosti,
– pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge tem podobne služnostne pravice na tuji stvari.

Agrarna skupnost je skupnost fizičnih in pravnih oseb
(v nadaljnjem besedilu: članov) na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti, določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti.
Agrarna skupnost ni pravna oseba.
Agrarna skupnost ima svoj žiro račun pri poslovni banki.

Agrarna skupnost se lahko ponovno vzpostavi na območju, kjer je obstojala pred uveljavitvijo predpisov iz 1. člena tega zakona.
Na območju prejšnje agrarne skupnosti se lahko ponovno vzpostavi le ena agrarna skupnost.

Pravico do ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti imajo vsi nekdanji člani ali njihovi dediči oziroma njihovi pravni nasledniki, na katere je bila premoženjska pravica iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona prenesena, če so državljani Republike Slovenije ali če so domače pravne osebe.
V skladu s pravili agrarne skupnosti lahko postanejo člani agrarne skupnosti tudi drugi državljani Republike Slovenije, ki živijo na območju agrarne skupnosti in druge domače pravne osebe, ki imajo sedež na območju agrarne. skupnosti. Pri tem imajo prednost sedanji, člani pašnih skupnosti, ki so organizirane po zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Po tem zakonu imajo pravico do članstva in ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti tudi tuji državljani, če so bili člani nekdanje agrarne skupnosti ali so njihovi dediči oziroma pravni nasledniki, na katere je bila premoženjska pravica iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona prenesena, pod pogojem, da so lastniki kmetijskih zemljišč oziroma gozdov v Republiki Sloveniji (dvolastniki), in je podano vzajemno priznavanje takih premoženjskih pravic med Republiko Slovenijo in tujo državo, katere državljani so.

Šteje se, da je agrarna skupnost ponovno vzpostavljena, če po javnem pozivu prejšnjim članom najmanj trije polnoletni upravičenci iz 4. člena tega zakona, sklenejo sporazum o ponovni vzpostavitvi in sprejmejo pisna pravila, v katerih upoštevajo nekdanje pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki so jih imeli po pravilih, veljavnih ob odvzemu premoženjskih pravic iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona.
Sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, članski imenik in njena pravila morajo biti overjeni pri notarju, do ustanovitve notariatov pa pri sodišču v nepravdnem postopku. Ta organ opozori člane agrarne skupnosti oziroma njihovega predstavnika na pomen in posledice ureditve pravic, dolžnosti in obveznosti v aktih agrarne skupnosti in se prepriča o usklajenosti teh aktov z zakonom. Če ugotovi, da akti niso usklajeni z ustavo in zakonom, zavrne overitev.
Za overitev sporazuma, seznama in pravil je treba predložiti:
– pravnomočen akt oziroma predpis o podržavljenju premoženjskih pravic po tem zakonu,
– sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti,
– članski imenik in dokaze, da člani agrarne skupnosti izpolnjujejo pogoje iz 4. člena tega zakona,
– pravila ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, ki jih je sprejel občni zbor te skupnosti,
– pravila in članski imenik prejšnje agrarne skupnosti. Če so bila pravila ustna, jih morajo člani agrarne skupnosti zapisati in ugotoviti njihovo istovetnost na ustanovnem zboru agrarne skupnosti.

Šteje se, da je agrarna skupnost, ponovno organizirana, ko je vpisana v register agrarnih skupnosti. Register je javna evidenca o agrarnih skupnostih in o njihovem članstvu.
Register agrarnih skupnosti in njihovih članov vodi za kmetijstvo in gozdarstvo pristojni organ.
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše vsebino registra in bistvene sestavine pravil agrarne skupnosti, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Predlog za vpis v register agrarne skupnosti in njenih članov poda oseba, ki jo za to pooblasti zbor agrarne skupnosti.
Predlog za vpis v register mora vsebovati oziroma mu mora biti priloženo:
– overjen sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti z označbo imena te skupnosti in zapisnik ustanovnega zbora,
– overjen članski imenik,
– overjena pravila agrarne skupnosti,
-imena, oseb, ki bodo zastopale interese, članov agrarne skupnosti in imena, oseb, ki bodo razpolagale z denarnimi sredstvi na žiro računu agrarne skupnosti.
O vpisu v register odloča pristojni organ v upravnem postopku. En izvod overjenega sporazuma, overjenega članskega imenika in overjenih pravil ostane v zbirki listin pri registru.
Agrarne skupnosti morajo organu, ki vodi register po tem zakonu, sporočiti spremembe podatkov, o katerih se vodi register, najpozneje pa v 30 dneh po nastali spremembi.
Brez odločbe o vpisu v register po tem zakonu ni mogoče vpisati premoženjskih pravic agrarne skupnosti in njenih članov v zemljiško knjigo.

Članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu, se na njihovo zahtevo vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim oziroma njihovim pravnim prednikom odvzete po predpisih iz 1. člena tega zakona; na območjih, ki so bila po 1. svetovni vojni pod Kraljevino oziroma Republiko Italijo, in so bila po 2. svetovni vojni priključena Republiki Sloveniji, pa tudi z drugimi akti oziroma predpisi.
Član agrarne skupnosti lahko po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. Premoženjske pravice se vrnejo fizični osebi, kateri so bile odvzete, oziroma pravni osebi, kateri so bile odvzete, oziroma njeni pravni naslednici. Če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po zakonu o dedovanju. Pri tem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
Za stvarne in pravne ovire za vračanje premoženja se smiselno uporabljajo določbe od 16. do 33. člena zakona o denacionalizaciji in predpisov, ki urejajo režime gospodarjenja z nepremičninami, ki so predmet vračila po tem zakonu.
V postopkih, ki bodo uvedeni na podlagi 9. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe 44. člena, prvega odstavka 51. člena, 58., 60., 63., prvega in drugega odstavka 66., 69., 71. in 93. člena zakona o denacionalizaciji.
Če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice oziroma je ne uveljavljajo v celoti, ostane preostali del območja bivše agrarne skupnosti v lasti sedanjega lastnika, ki postane član agrarne skupnosti in zagotovi izvajanje pravic drugim ter novim članom agrarnih skupnosti. Pri tem imajo prednost člani sedanjih skupnosti, ki imajo pravice v skladu s poglavjem o skupnih pašnikih v zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Uradni list RS, št. 9/90 in 5/91) in se jim pri tem vštevajo vloženo delo, vlaganja v zemljišča ter koristi od skupne paše.
Če je predmet vračanja služnostna pravica, se ta vrne le, če je glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico sploh mogoče vzpostaviti in če so za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in 36/80).
Pri vračanju premoženjskih pravic po tem zakonu se upošteva morebitna izplačana odškodnina.

Postopek za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti se začne na podlagi zahteve kateregakoli člana oziroma skupnega pooblaščenca.
Zahtevek je treba vložiti v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
Zahtevku mora biti priloženo:
– potrdilo o vpisu v register agrarnih skupnosti,
– pravnomočna odločba o podržavljenju premoženjskih pravic na podlagi predpisov iz 1. člena tega zakona oziroma drug pravnomočen akt oziroma predpis o podržavljenju,
– izpisek iz zemljiške knjige in katastra z razvidom stanja na dan podržavljenja premoženjskih pravic in na dan vložitve zahtevka,
– druga dokazna sredstva po zakonu o upravnem postopku,
– overjen članski imenik z dokazili, da člani izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.
O zahtevah iz tega člena odloča v upravnem postopku za kmetijstvo in gozdarstvo pristojni organ na območju katerega leži pretežen del nepremičnin, na katerih člani agrarne skupnosti uveljavljajo vračanje premoženjske pravice po tem zakonu.

Če člani agrarnih skupnosti, ki zaradi pravne ali stvarne nemožnosti za vrnitev premoženja ne morejo uveljaviti istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom teh pravic in zato menijo, da so oškodovani, lahko uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih.

Nepremičnine, ki so predmet premoženjskih pravic po tem zakonu, lahko člani agrarne skupnosti izkoriščajo le v skladu s predpisi, ki tako izkoriščanje urejajo in v skladu s svojimi pravili.
Če člani agrarne skupnosti preoblikujejo skupno lastninsko pravico v solastninsko pravico, se pri, določanju deležev upošteva število udeležencev in njihovih pravic ob podržavljenju ter velikosti in oblike premoženja ob vračilu.

Na podlagi pravnomočne odločbe o vračanju premoženjskih pravic po tem zakonu se te pravice na nepremičninah vpišejo v zemljiško knjigo, in sicer:
– če gre za vračilo solastninske pravice po prvi alinei tretjega odstavka 1. člena tega zakona, se v lastninski list vpiše ime. agrarne skupnosti ter deleži fizičnih oseb, katerim so bile premoženjske pravice odvzete ob podržavljanju oziroma deleži pravnih oseb, katerim so bile premoženjske pravice odvzete oziroma njihovih pravnih naslednic, pri čemer se za neuveljavljeni del solastninske pravice vpiše sedanji lastnik,
– če gre za vračilo skupne lastnine po drugi alinei tretjega odstavka 1. člena tega zakona, se v lastninski list vpiše poleg imena agrarne skupnosti in fizičnih oseb, katerim so bile premoženjske pravice odvzete ob podržavljanju oziroma deleži pravnih oseb, katerim so bile premoženjske pravice odvzete oziroma njihovih pravnih naslednic, za neuveljavljeni del premoženjske pravice tudi sedanji lastnik,
– če gre za vračanje služnostnih pravic je v lastninskem listu vpisan lastnik nepremičnine, v bremenski list za take nepremičnine pa se vpišejo ime agrarne skupnosti, vrsta in obseg bremena ter podatki o članih in njihovih deležih.

Postopki, uvedeni na podlagi zakona o denacionalizaciji o zahtevah za vračanje premoženjskih pravic iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona, se nadaljujejo po določbah tega zakona, če o zahtevku še ni bilo odločeno na prvi stopnji.

Če se je po določbah zakona o denacionalizaciji vrnilo nepremičnino denacionalizacijskim upravičencem v last, ali v last in posest, na tej nepremičnini pa so imeli udeleženci agrarne skupnosti pred podržavljenjem nepremičnine ustanovljene pravice na tuji stvari, v odločbi o denacionalizaciji pa ni bila upoštevana določba drugega odstavka 33. člena zakona o denacionalizaciji, se pravice na tuji stvari, ki so jih imeli udeleženci agrarne skupnosti pred podržavljenjem nepremičnine, vzpostavijo z odločbo organa iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona.
Denacionalizacijski upravičenec iz tega naslova nima pravice do odškodnine.

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati določbe 1. in 20. do 23. člena zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/65 prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.