Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o referendumu za ustanovitev občin, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. januarja 1994.

Ta zakon ureja postopek za določitev območij, na katerih se izvede referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev določenega območja za ustanovitev občin (v nadaljnjem besedilu: referendumsko območje) in postopek za izvedbo referenduma.

Državni zbor določi začetek postopka in roke za izvedbo postopka za določitev referendumskih območij.
Služba Vlade Republike Slovenije za reformo lokalne samouprave pošlje občinskim skupščinam strokovne podlage za možne členitve občin za razpravo za določitev referendumskih območij in jih objavi v primerni obliki.

Prebivalci naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi, oblikujejo predlog na svojih zborih, katero območje se določi kot referendumsko območje za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občine.
Zbori občanov se sklicujejo po krajevnih skupnostih.

Prebivalci, posameznega naselja znotraj krajevne skupnosti lahko skličejo svoj zbor in sprejmejo predlog, da oblikujejo svoje referendumsko območje ali skupaj z naselji sosednjih krajevnih skupnosti.

Zbori občanov v krajevnih skupnostih na območju mesta oblikujejo predlog, da se območja njihovih krajevnih skupnosti določijo kot referendumska območja mestne občine. Pri tem morajo upoštevati urbanistične, prostorske, komunikacijske in druge pogoje, ki oblikujejo mesto.

Zbore občanov mora sklicati predsednik skupščine občine ali predsednik skupščine ali sveta krajevne skupnosti praviloma 7 dni pred datumom njegove izvedbe.
Zbor občanov veljavno sklepa, če je na njem navzočih najmanj pet odstotkov volilnih upravičencev z območja krajevne skupnosti oziroma naselja.
Zbor občanov, za katerega se ugotovi, da ni sklepčen, po preteku ene ure od pričetka zbora veljavno sklepa o predlogu možne členitve občine oziroma o predlogu za določitev referendumskega območja za določitev občine. V zapisniku zbora občanov se navede, da zbor ni bil sklepčen in število na zboru prisotnih občanov oziroma odstotek udeležbe na njem.
Občani lahko izrazijo svojo voljo za ustanovitev občine tudi z zbiranjem podpisov v krajevnih skupnostih ali naseljih. Podpisi se zbirajo na seznamu podpisnikov, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in. priimek,, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Podatke v seznamu podpisnikov overi organ, ki vodi evidenco volilne pravice.
Če pride do nasprotujočih si predlogov, sprejetih na. zborih občanov oziroma s podpisi, predsednik občinske skupščine ponovno skliče zbore občanov za uskladitev predlogov.

Zbori občanov v krajevnih skupnostih oziroma v posameznih naseljih pošljejo predloge za določitev referendumskih območij predsedniku občinske skupščine, ki ugotovi razdelitev občine na referendumska območja v skladu s predlogi zborov občanov.
Če je bilo posamezno naselje na zborih občanov predlagano v več referendumskih območij, skliče predsednik skupščine občine, v kateri je to naselje, ponovni zbor občanov tega naselja. Na tem zboru prebivalci naselja sprejmejo predlog, kateremu referendumskemu območju se želijo priključiti.
Predloge za določitev referendumskih območij s seznamom naselij, ki tvorijo referendumska območja, pošlje predsednik skupščine občine državnemu zboru.

Državni zbor po prejemu predlogov iz občin določi referendumska območja in jih objavi v javnih občilih. Pri določitvi referendumskih območij je treba upoštevati območja in povezanost naselij ter sedanja narodnostno mešana območja.
Če državni zbor pri določitvi referendumskih območij ne upošteva posameznih predlogov za njihovo oblikovanje, ima predlagatelj in samoupravna narodna skupnost pravico v 7 dneh vložiti ugovor pri državnem zboru zoper njegovo odločitev. Državni zbor o predlogu ponovno odloči.

Državni zbor razpiše referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev za ustanovitev občine na referendumskem območju.

Akt o razpisu referenduma mora določiti območje, za katero se razpisuje referendum, dan izvedbe referenduma in besedilo vprašanja, ki bo postavljeno na referendumu.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni.

Pravico glasovati na referendumu imajo vse osebe s stalnim prebivališčem na referendumskem območju, ki imajo pravico voliti v državni zbor.
Pristojni občinski organ sestavi poseben volilni imenik za referendumsko območje, razen kadar je referendumsko območje enako območju občine.

Glasovanje na referendumu je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
Glasovnica vsebuje:
– območje, za katero je razpisan referendum;
– vprašanje, o katerem se odloča na referendumu;
– navodilo o načinu glasovanja.
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: "Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?"
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo "ZA" ali "PROTI".
Državni zbor lahko za posamezni primer določi tudi drugačno vprašanje, o katerem se odloča na referendumu.

Glasuje se osebno. Vsak glasovalec ima en glas. Pri glasovanju morata biti zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja.

Izvajanje referenduma vodijo volilne komisije referendumskih območij in volilni odbori.
Republiška volilna komisija nadzoruje zakonitost izvedbe referenduma.
Volilne komisije referendumskih območij imenuje skupščina občine, v kateri je referendumsko območje oziroma njegov pretežni del.
Volilna komisija referendumskega območja določi volišča za izvedbo referenduma in imenuje volilne odbore. Občinske skupščine imenujejo volilne komisije referendumskih območij v 5 dneh po razpisu referenduma. Če tega ne storijo, imenuje volilne komisije referendumskih območij republiška volilna komisija.

Glede oblikovanja in načina dela volilnih komisij in volilnih odborov ter načina glasovanja na referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.

Izid glasovanja na voliščih ugotavljajo volilni odbori.
Volilni odbori pošljejo zapisnike o izidu glasovanja volilni komisiji referendumskega območja.
Volilna komisija referendumskega območja ugotovi izid glasovanja na referendumskem območju in pošlje zapisnik o izidu glasovanja predsedniku skupščine občine. Predsednik skupščine občine pošlje zapisnik o izidu glasovanja na referendumskih območjih v občini republiški volilni komisiji, ki sestavi in pošlje poročilo o izidih glasovanja na referendumskih območjih državnemu zboru.

Odločitev je na referendumu sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.

Zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma ima vsak glasovalec pravico vložiti ugovor pri republiški volilni komisiji v roku treh dni od dneva izvedbe referenduma.
Republiška volilna komisija mora o ugovoru odločiti v roku 48 ur.

Če republiška volilna komisija na podlagi ugovora ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma, referendum razveljavi v celoti ali na posameznem volišču. Hkrati določi rok za ponovno glasovanje, ki ne more biti daljši od 7 dni od njene odločitve.
Če republiška volilna komisija ugovor zavrne, lahko glasovalec vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče odloči o pritožbi v roku 48 ur.
Sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona o upravnih sporih.
Če sodišče ugotovi, da so bile na referendumu zagrešene take nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid, razveljavi referendum v celoti ali na posameznem volišču.

Stroški za izvedbo referendumov se krijejo iz državnega proračuna.

Glede vprašanj postopka izvedbe referenduma, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Naloge, ki jih ima po tem zakonu občinska skupščina oziroma njen predsednik, opravlja po izvolitvi občinskega sveta in župana občinski svet oziroma župan.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.