Na podlagi 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91) sklepajo pogodbene stranke: Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje prometa in zvez ter predsednik upravnega odbora SCP kot predstavnik delodajalcev in Zveza svobodnih sindikatov – Republiški odbor prometa in zvez, Konferenca sindikatov v cestnem gospodarstvu, Sindikat cestnega prometa Slovenije kot predstavnik delojemalcev naslednjo
KOLEKTIVNO POGODBO
za cestno gospodarstvo
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
Določila te pogodbe veljajo za območje Republike Slovenije, za vse delavce, ki so v delovnem razmerju v cestnih podjetjih CP Celje, CP Koper, CP Kranj, CP Ljubljana, CP Maribor, CP Murska Sobota, CP Nova Gorica, CP Novo mesto, CP Ptuj, PVAC, v podjetjih za vzdrževanje in varstvo cest in slovenska cestna podjetja.
Za poslovodne delavce, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter za določena strokovna delovna mesta skladno s splošnim aktom, ne veljajo določbe od 48. do 58. člena te pogodbe, ter določbe tarifne priloge; druge določbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi. Izraz "delavci" v tej pogodbi, pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
Časovno: Ta pogodba začne veljati s 1. 1. 1994 in je sklenjena za dobo enega leta.
Ta pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.
Kolikor v odpovednem roku ne pride do sklenitve nove pogodbe, se odpovedni rok eventualno podaljša za tri mesece. Če še v podaljšanem odpovednem roku ne pride do sklenitve nove, pogodba za obe pogodbeni stranki preneha veljati v obsegu kot je bila odpovedana.
Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb o plačah in drugih osebnih prejemkih te pogodbe, velja do 31. 12. 1994. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 31. 12. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to pogodbo stranke v skladu z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo urejajo:
– veljavnost kolektivne pogodbe,
– sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delavcev,
– sprejem akta 6 organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
– določanje in reševanje presežnih delavcev ter merila,
– delovni čas,
– letni dopust in druge odsotnosti z dela,
– izobraževanje delavcev,
– varstvo delavcev.
– odgovornost za delovne obveznosti,
– pravice sindikalnih zaupnikov,
– osebne dohodke, nadomestila in druga povračila,
– sklenitev kolektivne pogodbe,
– ostale določbe.
2. člen
Za vprašanja, ki niso urejena s to pogodbo, se uporabljajo določila zakona in splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
3. člen
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev določenih zakonom še naslednje:
– pogoje določene z aktom o sistemizaciji delovnih mest,
– posebne pogoje, ki so določeni s splošnim aktom, ki ureja varstvo pri delu,
– pogoje določene s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in s to pogodbo.
4. člen
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. enostavna dela,
II. manj zahtevna dela,
III. srednje zahtevna dela,
IV. zahtevna dela,
V. bolj zahtevna dela,
VI. želo zahtevna dela,
VII. visoko zahtevna dela,
VIII. najbolj zahtevna dela,
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.
Podjetje je dolžno pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do mnenja pisno opredeliti najpozneje v 15 dneh.
Akt o organizaciji- in sistemizaciji delovnih mest sprejme direktor podjetja.
5. člen
Pogodba o zaposlitvi
Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi dokončnega sklepa o izbiri, kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo. Pogodba o zaposlitvi ne sme biti v nasprotju z zakonom, splošno kolektivno pogodbo in pogodbo za cestno gospodarstvo.
V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi, razen pri prevzemu delavcev po 11. členu SKPG.
S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo, če se zahteva,
– pripravništvo, če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom,
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmori, počitki, dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovno plačo, dodatke, nadomestila,
-način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, ocenjevanje),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti podjetja oziroma delodajalca in delavca.
Pogodba o zaposlitvi za tiste delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca.
Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje, pripada za upoštevanje konkurenčne klavzule največ njegovih deset povprečnih mesečnih bruto plač v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja.
6. člen
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in o izbiri in organi, ki odločajo v ugovornem postopku.
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor. Izbiro med kandidati opravi direktor ali organ, določen s splošnim aktom podjetja.
V ugovornem postopku odloča organ, določen s statutom podjetja.
7. člen
Poskusno delo
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. – III. skupine en mesec,
– za dela IV. skupine dva meseca,
– za dela V. skupine tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine šest mesecev.
8. člen
Razpis oziroma oglas
Razpis oziroma oglas, ki se javno objavi, mora vsebovati:
– naziv delovnega mesta,
– število delavcev, ki so potrebni za opravljanje del,
– strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec,
– navedbo, ali se zahteva poskusno delo oziroma preizkus znanja,
– navedbo, ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas,
– navedbo, da je rok za prijavo najmanj 8 dni od dneva objave,
– dokazila, kijih morajo kandidati priložiti k prijavi,
– navedbo, da bodo kandidati obveščeni o izbiri najkasneje v tridesetih dneh po preteku roka za prijavo,
– navedbo, za koliko časa bo delavec izbran,
– po potrebi druge navedbe.
Zaradi potreb delovnega procesa oziroma racionalizacije poslovanja se lahko sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
9. člen
Za opravljanje dela v drugi organizaciji do tretjine delovnega časa lahko izda soglasje direktor, če to ne vpliva na opravljanje dela v podjetju in ni v nasprotju z interesi podjetja.
10. člen
Pripravništvo
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če zakon ne določa drugače.
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje 9 mesecev,
– za dela VII. stopnje 12 mesecev
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za delo IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni
Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost z dela.
Delavcu-pripravniku, ki opravlja pripravniško delo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravnika.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
11. člen
Šteje se, da pripravnik ni Opravil strokovnega izpita tudi v primeru:
– če se brez opravičenega razloga določenega dne ne zglasi k strokovnemu izpitu oziroma ponovitvi izpita,
– če odstopi od že začetega opravljanja izpita.
12. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela po 23. členu zakona o delovnih razmerjih se izvede skladno z 9. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
III. RAZPOREJANJE DELAVCEV
13. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile, naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, reševanje človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v podjetju, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oziroma, ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če je invalid,
– če je starejši od 50 let,
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri.
14. člen
V primerih naštetih v 4. alineji tretjega odstavka, ko delavec privoli, je podjetje oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Delavca je mogoče razporediti na vsa gradbišča in enote v sestavi podjetja; taka razporeditev se ne šteje za razporeditev delavca iz kraja v kraj.
Delavca se lahko razporedi na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve, če to zahteva nemoteno opravljanje delovnega procesa. Takšni primeri so zlasti:
– če pride do sprememb v organizaciji podjetja,
– če je treba število delavcev v službi povečati, v drugi pa zmanjšati,
– če je zaradi pomanjkanja delavcev določene strokovnosti ogrožen tehnološki proces podjetja.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
15. člen
Če je delavec skladno z zakonom začasno razporejen v drugo podjetje ozir6ma k drugemu delodajalcu in tam tudi začasno sklene delovno razmerje (24. člen ZDR), se glede vseh pravic, ki so vezane na trajanje delovnega razmerja v podjetju (npr. jubilejne nagrade, dodatek za stalnost ipd) šteje, da delovnega razmerja v podjetju ni prekinil. Prav tako ima v tem času tudi pravico do uporabe počitniških kapacitet in drugih ugodnosti v podjetju pod enakimi pogoji kot drugi delavci podjetja.
Med začasno razporeditvijo podjetje za dela iz prvega odstavka tega člena ne sme zaposlovati novih delavcev, niti ni mogoče uvesti poskusnega dela.
Na tak način ni možno razporediti delavcev, naštetih iz 3. odstavka 13. člena te pogodbe.
16. člen
Prevzem delavca v drugo podjetje
Delavec je lahko prevzet na delo v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu (15. člen ZTPDR) pod naslednjimi pogoji:
– da se v podjetju ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določenega oddelka oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugo podjetje oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.
Obveznost obeh organizacij, ki sklepata pogodbo o prevzemu delavcev so naslednje:
– pogodba mora vsebovati seznam delovnih mest in delavcev, ki se prevzemajo,
– pri razporeditvi v drugo organizacijo je treba upoštevati omejitve glede razporeditve iz kraja v kraj brez delavčeve privolitve kot je opredeljeno v 13. členu te pogodbe,
– organizacija mora vsakemu delavcu posebej razporeditev določiti s sklepom oziroma odločbo, zoper katero ima delavec pravico do ugovora.
IV. DOLOČANJE IN REŠEVANJE PRESEŽNIH DELAVCEV
17. člen
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev je prvo korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Drugo merilo je upoštevanje delovnih izkušenj. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Tretje merilo je upoštevanje delovne dobe. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah)..
Četrto merilo je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v podjetju oziroma pri delodajalcu.
Peto merilo je upoštevanje socialnega stanja: upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Podjetje oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
Delavec, ki je določen kot trajni presežek, je upravičen do odpravnine v višini 50% njegove osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo, za vsako leto zaposlitve. Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
V primeru, da v skladu s sporazumom med delavcem in podjetjem delavcu preneha delovno razmerje pred iztekom 6-mesečnega odpovednega roka, je podjetje dolžno v roku 15 dni po podpisu sporazuma izplačati delavcu celoten znesek bruto nadomestila plače in pripadajočo odpravnino.
18. člen
Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev
1. Delovna uspešnost
Pri tem kriteriju se ocenjuje količina in kvaliteta opravljenega dela, gospodarnost pri delu, intenzivnost dela. Obdobje, za katerega se ocenjuje delovna uspešnost, ne sme biti krajše od treh mesecev. O ocenjevanju delovne uspešnosti, ki se bo upoštevala za ugotavljanje presežkov, morajo biti delavci obveščeni pred uvedbo tega ocenjevanja.
Delovna uspešnost se ocenjuje na osnovi naslednjih kriterijev:
a) Količina opravljenega dela
Pri tem kriteriju se ocenjuje količina dela, ki jo delavec opravi v rednem delovnem času.
------------------------------------------------------------------------------
Opis Št.
točk
------------------------------------------------------------------------------
Delavec je izredno učinkovit – stalno opravlja zelo veliko količino dela +2
Delavec je zelo učinkovit – pogosto opravlja nadpovprečno količino dela +1
Delavec opravlja predvideno (normalno) količino dela 0
Delavec je podpovprečno učinkovit – opravlja le najnujnejše delo -1
Delavec naredi zelo malo: delu se rad izogiba oziroma večkrat opusti tudi
najnujnejša opravila -1
------------------------------------------------------------------------------
b) Kvaliteta dela
Pri tem kriteriju se ocenjuje kvaliteto opravljenega dela, upoštevanje rokov in potreben nadzor pri opravljanju dela.
-----------------------------------------------------------------------------
Opis Št. točk
-----------------------------------------------------------------------------
Delavec stalno opravlja delo zelo kvalitetno in v postavljenih
rokih +2
Delavec opravlja delo kvalitetno in vestno, tudi brez kontrole in
brez posebnega usmerjanja; napake, nepravilnosti pri delu so
redke +1
Delavec opravlja delo s predvideno kvaliteto; napake pri delu
oziroma zamude so le občasne; potrebna je normalna kontrola in
običajna navodila 0
Delavec opravlja delo s še zadovoljivo kvaliteto, vendar je
včasih nepazljiv, zamuja roke oziroma ne upošteva navodil v
celoti; potrebna je večkratna kontrola in obrazložitev -1
Delavec opravlja delo zelo nekvalitetno, pogosto je nepazljiv
oziroma ne upošteva navodil oziroma rokov; napake in,
pomanjkljivosti pri de|u so pogoste -2
-----------------------------------------------------------------------------
c) Gospodarnost pri delu
Pri tem kriteriju se ocenjuje gospodarnost in racionalnost pri opravljenem delu
------------------------------------------------------------------------------
Opis Št.
točk
------------------------------------------------------------------------------
Delavec je pri delu zelo gospodaren in racionalen stalno
porablja manj materiala od normalne oziroma predvidene porabe
oziroma delo organizira tako, da so stroški čim manjši +1
Delavec opravlja delo z normalno oziroma predvideno porabo
materiala oziroma s predvidenimi stroški 0
Delavec opravlja delo zelo negospodarno in neracionalno – povzroča
Dodatne stroške oziroma porablja nadpovprečno veliko materiala -1
------------------------------------------------------------------------------
Pri ocenjevanju delovne uspešnosti je potrebno upoštevati, da je manjše število delavcev (največ 10%) nadpovprečno od povprečno uspešnih.
Oceno delovne uspešnosti za posameznega delavca predstavlja seštevek ocen, ki jih je delavec prejel pri posameznem kriteriju.
2. Strokovna izobrazba
Pri tem kriteriju se upošteva ustreznost stopnje in smeri strokovne izobrazbe brez funkcionalnih znanj, ki se zahtevajo za opravljanje dela na delovnih mestih, na katere so razporejeni.
Ustreznost strokovne izobrazbe se ugotavlja na osnovi naslednjih kriterijev:
----------------------------------------------------------------------------
Opis Št. točk
----------------------------------------------------------------------------
Delavec ima enako ali višjo stopnjo ali enako smer strokovne
izobrazbe, kakor se zahteva za opravljanje dela, na katerega je
razporejen, in vsa zahtevana funkcionalna znanja +1
Delavec ima enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazba, kakor se
zahteva pri opravljanju dela, na katerega je razporejen, vendar
drugo smer izobrazbe oziroma mu manjka eno od zahtevanih
funkcionalnih znanj 0
Delavec ima za eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane
oziroma mu manjkala dve ali več zahtevanih funkcionalnih znanj -1
Delavec ima za dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo od
zahtevane -2
----------------------------------------------------------------------------
3. Delovna doba
Pri tem kriteriju se upošteva dolžina skupne delovne dobe; ki jo imajo posamezni delavci. Za skupno delovno dobo se upošteva pokojninska doba, dosežena na dan 31. 12. preteklega leta. Število točk se določi po naslednji tabeli.
----------------------------------------------------------------------------
Opis Št. točk
----------------------------------------------------------------------------
Nad 20 let delovne dobe. +2
Od 10 – 20 let skupne pokojninske dobe +1
Do 10 let skupne pokojninske dobe 0
----------------------------------------------------------------------------
4. Zdravstveno stanje delavca
Pri tem kriteriju se upošteva zdravstveno stanje delavcev, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih spričeval in naslednje tabele:
----------------------------------------------------------------------------
Št. točk Opis
----------------------------------------------------------------------------
Invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni, če znaša telesna okvara najemanj 30% +3
Invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če
znaša telesna okvara najmanj 50% +2
Telesna okvara, ki jo je imel delavec pred sprejemom v delovno
razmerje, če se takšna telesna okvara poslabša med trajanjem
delovnega razmerja +1
----------------------------------------------------------------------------
5. Socialne razmere
Pri tem kriteriju se upoštevajo socialne razmere delavca in njegove družine in sicer število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost zakonca, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje kmetijske dejavnosti in družbeništvo v zasebnih oziroma mešanih podjetjih. Število točk se določi po naslednji tabeli:.
-----------------------------------------------------------------------------
Opis Št. točk
-----------------------------------------------------------------------------
Trije ali več nepreskrbljenih otrok +3
Dva nepreskrbljena otroka +2
En nepreskrbljen otrok +1
Samohranilec +2
Nezaposlen zakonec +2
Opravljanje kmetijske dejavnosti -1
Družbeništvo v zasebnih oziroma mešanih podjetjih -1
Pretežno lastništvo zasebnega oziroma meša nega podjetja -2
Opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic -2
-----------------------------------------------------------------------------
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Pri določanju delavcev, ki bodo presežek in pri izbiri ukrepov, se upošteva seštevek ocen, dobljen z upoštevanjem vseh navedenih kriterijev. Kot presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk
19. člen
Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov
Če organ upravljanja oziroma delodajalec, sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.
Stranke se obvežejo čimprej imenovati svojega arbitra.
Arbitražna komisija je tričlanska v sestavi enega predstavnika sindikatov, enega predstavnika delodajalcev, tretjega člana arbitražne komisije stranke določijo sporazumno.
Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež delodajalca.
20. člen
Merila za nočno delo
Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V. DELOVNI ČAS, ODMORI IN DOPUSTI
21. člen
Delovni čas delavcev znaša 40 ur v delovnem tednu (polni delovni čas). O začetku in koncu delovnega časa, izkoriščenju odmora ter o letni razporeditvi delovnega časa odloča direktor s sklepom.
Direktor je dolžan delovni čas razporediti glede na potrebe delovnega procesa, pogoje za razporeditev in prerazporeditev delovnega časa se uredi na ravni podjetja.
22. člen
Nadurno delo
Nadurno delo se lahko uvede v skladu z zakonom zlasti za naslednja dela:
– strojno in ročno polaganje asfalta in poraba proizvedenih in dostavljenih mešanic,
– izvedba gradbenih del na objektih, pri katerih se delo zaradi tehnologije ne more premakniti,
– izvajanje del na cestah, ki so posledica elementarnih dogodkov ali prometnih nezgod,
– popravljanje vozil in strojev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje del,
– odstranjevanje snežnih plazov s ceste,
– izvedba del, vezanih na rok, če so bila ta dela prekinjena ali ovirana zaradi vremenskih razmer, pomanjkanja energije, ipd.
– pluženje snega in posipanje poledice v zimski službi,
– prevoz delavcev na delovišča, zaradi značaja delovnega procesa pri katerem ne pride v poštev prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (samo za šoferje),
– čiščenje jarkov in propustov ob nalivih zaradi izlitja vode na cesto,
– delo pobiralca cestnine zaradi nenadnega povečanja prometa, izredne podražitve cestnine in izrednega prevoza cestnine.
– v drugih primerih.
23. člen
Letni dopust
Letni dopust se izrabi na podlagi plana dopustov, ki ga konca meseca marca tekočega leta sprejme direktor.
Delavec izrabi letni dopust glede na naravo in organizacijo dela, ter ob upoštevanju njegovih potreb v dogovoru z neposrednim vodjem delovnega procesa. V posameznih delih podjetja, kjer narava in organizacija dela to dopušča je na predlog direktorja možno organizirati kolektivni dopust.
Proste sobote se ne vštevajo v dopust.
24. člen
Delavec lahko izrabi en dan letnega dopusta na dan v tekočem letu, ki ga sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti podjetje najmanj tri delovne dni vnaprej. V izjemnih primerih lahko izrabi ta dan dopusta tudi brez predhodnega obvestila, če gre za nenadni dogodek, o katerem ni bilo mogoče v predpisanem roku obvestiti podjetja. O takšni odsotnosti mora delavec obvestiti podjetje najpozneje naslednji delovni dan.
25. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
a) skupne delovne dobe,
b) zahtevnosti del delovnega mesta,
c) delovne dobe v cestnem gospodarstvu,
d) posebnih socialnih in zdravstvenih razmer,
e) kontinuiranega opravljanja nočnega dela.
Dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih osnovah in merilih:
a) skupna delovna doba in pogoji dela:
do 5 let 19 dni dopusta
nad 5-10 let 21 dni dopusta
nad 10-15 let 23 dni dopusta
nad 15-20 let 25 dni dopusta
nad 20-25 let 27 dni dopusta
nad 25 let 28 dni dopusta
Kot skupna delovna doba se šteje vsa delovna doba, ki se delavcu prizna za pokojninsko dobo po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, razen dokupa let in beneficirane delovne dobe.
b) zahtevnost del delovnega mesta
VI. tarifni razred 1 dan dopusta
VII. tarifni razred 2 dni dopusta
VIII., IX. tarifni razred 3 dni dopusta
c) delovna doba v cestnem gospodarstvu:
1. Delavcu z nad 5 let delovne dobe v cestnem
gospodarstvu pripada 1 dan dopusta
2. delavcu z nad 10 let delovne dobe v cestnem
gospodarstvu pripada 2 dni dopusta
3. delavcu z nad 20 let delovne dobe v cestnem
gospodarstvu pripada 3 dni dopusta
d) posebne socialne in zdravstvene razmere:
Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere pripada:
1. samohranilki(cu) 2 dni dopusta
2. materi z otrokom do starosti 7 let 1 dan dopusta
3. materi z dvema ali več otroki do 10 let 3 dni dopusta
e) kontinuirano opravljanje nočnega dela 1 dan dopusta
26. člen
Povečan letni dopust imajo delavci stari najmanj 50 let. Za vsako leto starosti nad 50 let imajo pravico do enega (1) dneva dopusta vendar največ pet (5) dni.
Ne glede na starost pripada delavcem, ki jim je priznana telesna okvara do 60% 2 dni dopusta, nad 60% telesna okvara 3 dni dopust, delovnim invalidom II. kategorije 2 dni, III. kategorije 1 dan. Delavcem, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa in delavcem, ki negujejo ali varujejo težje ali zmerno telesno težje ali težko prizadete osebe, pa pripada 2 dni dopusta na osebo.
27. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače.
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače največ sedem dni v letu v naslednjih primerih:
– lastne poroke 3 dni
– poroke otroka 2 dni
– rojstva otroka 2 dni
– smrti zakonca ali otrok 3 dni
– smrti staršev 2 dni
– smrti zakončevih staršev, starih staršev, bratov, sester 1 dan
– selitev družine iz kraja v kraj 3 dni
– selitve družine v istem kraju 2 dni
– elementarnih nesreč 3 dni
– pred odhodom na odsluženje vojaškega roka 2 dni
– krvodajalci 2 dni
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja poslanske funkcije v predstavniških organih republike in funkcije v lokalnih skupnostih.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivi osebni opravki,
– zasebna potovanja,
– nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
– popravilo hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenje na lastne stroške.
Direktor ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
28. člen
Varstvo pri delu
Delavec uveljavlja varstvo pri delu v skladu z ukrepi in normativi, predpisanimi za varstvo pri delu, v skladu s splošnim aktom, s splošno kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
29. člen
Učenci in študenti na praksi
Podjetje zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrano med delom,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.
– plačilo stroškov prevoza na delo.
30. člen
Obveščanje delavcev
Direktor je dolžan obveščati delavce o:
– večletnih in letnih planih podjetja oziroma delodajalca,
– pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.
O vprašanjih iz 1., 2., in 4. alinee se delavci obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.
Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v organizacijah, ki zaposlujejo več kot 200 delavcev, pisno, v manjših organizacijah pa ustno ali pisno.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost, opredeljeno v statutu podjetja.
VI. IZOBRAŽEVANJE
31. člen
Število štipendij, vrsto ter stopnjo šol, za katero bo podjetje razpisalo štipendijo, določi poslovodni organ na predlog kadrovske službe v letnem planu izobraževanja.
32. člen
Razpis štipendij se objavi vsako leto do 31. maja v dnevnem tisku. Izbor štipendistov opravi pristojni organ na predlog kadrovske službe. Prednost pri podelitvi štipendije imajo učenci z boljšim učnim uspehom in boljšim rezultatom psihološkega testiranja.
33. člen
V izjemnih primerih, ki jih ni mogoče naprej predvideti, lahko podjetje dodeli štipendijo izven plana in brez javnega razpisa.
Izjemni primeri v smislu prvega odstavka tega člena so zlasti posebno nadarjeni s slabim socialnim položajem ali če predstavlja dodelitev štipendije humano dejanje (npr. otroku ponesrečenega ali umrlega delavca podjetja ipd.).
34. člen
Če se delovni invalid napoti na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, se tovrstno usposabljanje zagotovi na način, ki je s to pogodbo določen za izobraževanje ostalih delavcev podjetja.
35. člen
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada delavcu do:
– tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,.
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu podjetja in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja.
razen, če podjetje samo krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Določila 3. in 6. odstavka veljajo za delavce, ki so napoteni na izobraževanje in za delavce, ki se izobražujejo v interesu organizacije oziroma delodajalca.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju; delavce, ki so se izobraževali v interesu organizacije oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.
Če organizacija oziroma delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške izobraževanja.
VII. VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV
36. člen
Delavci, starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske), uživajo posebno varstvo pred razporeditvijo na delovno mesto, na katerem obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Z aktom o sistemizaciji podjetja se opredeli, katera so tista delovna mesta, na katera ni dovoljeno razporejati starejših delavcev.
VIII. ODGOVORNOST DELAVCEV ZA IZPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI
a) Disciplinski organ
37. člen
Lažje kršitve obravnava in zanje izreka disciplinske ukrepe poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
38. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti obravnava disciplinska komisija.
Disciplinsko komisijo imenuje organ upravljanja oziroma delodajalec.
b) Kršitve delovnih obveznosti
39. člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti za katere se lahko izreče javni opomin ali denarno kazen so:
1. nesmotrna ali nevestna uporaba sredstev zaupanih delavcu za opravljanje dela,
2. neizvrševanje, nepravočasno ali nevestno izvrševanje dela,
3. opustitev ali nepravočasno pošiljanje listin ali podatkov na zahtevo pooblaščenih organov.
4. zamujanje na delo, predčasen odhod z dela ali odhod z dela brez dovolilnice ali soglasja neposrednega vodje,
5. opustitev sporočila predpostavljenemu o izostanku z dela, predno bi moral priti na delo,
6. lažje poškodovanje delovnih sredstev,
7. zloraba uporabe službenega telefona na delovnem mestu ali zloraba uporabe telefona, neoglašanje na pozive, prikrivanje prisotnosti, ali odklanjanje izvršitve določenih nalog, kadar ima delavec doma službeni telefon,
8. oviranje pri delu pooblaščene osebe za varstvo pri delu ali služb družbenega nadzorstva,
9. nepravilno obračunavanje in odvajanje gotovine za opravljene storitve,
10. nevestno hranjenje dokumentov, materiala ali sredstev za delo,
11. nepravilno parkiranje službenega ali zasebnega vozila na dvoriščnih objektih podjetja posebno, če je s tem oviran dostop do prostorov ali ovirana požarna varnost,
12. nepravilen odnos do uporabnikov storitev ter sodelavcev,
13. širjenje neresničnih izjav o sodelavcih, ali dajanje lažnih podatkov o njih.
14. druge kršitve, ki so določene s splošnimi akti podjetja.
40. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja ali drug disciplinski ukrep so:
1. neizvrševanje, malomarno, nepravilno, neredno ali nepravočasno izvrševanje dela,
2. povzročanje pretepa, nereda ali nasilniško obnašanje na delu,
3. opustitev ukrepov za varstvo delavca pri delu,
4. kršitev pravic delavca,
5. zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila,
6. dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavca v zmoto glede njegovih pravic,
7. dajanje nepravilnih podatkov, ki so vplivali na odločanje v podjetju,
8. sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami zakona, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti,
9. neopravičeno zadrževanje delavca med delovnim časom v prostorih izven podjetja ali na kraju, kjer ne opravlja dela, za katero je zadolžen,
10. neupoštevanje predpisov ali navodil pri delu,
11. neopravičeno izostajanje z dela do 4 delovne dni, 12; prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil ali uživanje alkoholnih pijač ali mamil med delovnim časom,
13. vožnja službenih vozil v vinjenem stanju,
14. nepravilno zaračunavanje cen storitev ali proizvodov,
15. odklonitev odrejenega dela,
16. odklonitev občasnega, posebnega in dodatnega zdravstvenega pregleda,
17. odklonitev razporeditve na delo v drug kraj,
18. uporaba službenih vozil za zasebne namene,
19. koriščenje odsotnosti z dela zaradi bolezni v nasprotju z navodili pristojnega zdravnika,
20. opravljanje storitev iz dejavnosti podjetja uporabnikom brez naloga podjetja,
21. opravljanje del in sklepanje poslov, ki sodijo v delovno področje podjetja, za svoj ali tuj račun, med trajanjem delovnega razmerja, če bi to lahko vplivalo na koristi podjetja, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje ali zdravje delavcev, ali drugih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno ogrožen delovni proces v podjetju, ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje,
22. kršitve internih aktov podjetja,
23. druge kršitve, ki so določene s splošnimi akti podjetja
24. škodovanje ugledu podjetja,
25. na motenje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti.
26. za istočasno storjenih tri ali več lažjih kršitev delovnih dolžnosti,
27. za protipravno prilastitev denarja, opreme in drugo, ki presega 5.000 SIT,
28. onemogočanje vpogleda v listine, ki so delavcu potrebne za uveljavljanje njegovih pravic iz delovnega razmerja.
41. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za hujše kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, ki se nanašajo:
1. na neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti; 2. na nezakonito razpolaganje s sredstvi;
3. na nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev;
4. na opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti, v okviru svojih pooblastil;
5. na to, da delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela;
6. na kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
7. na zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila,
8. na izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo;
9. na zlorabo pravice do bolezenskega dopusta;
10. na kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja;
11. na kršitev predpisa o obrambi in zaščiti ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
12. na motenje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti,
13. če se delavec ne odzove na poziv predpostavljenih za izvajanje zimske službe ali za odpravo elementarnega dogodka na cesti.
42. člen
Disciplinski postopek ureja poseben pravilnik.
43. člen
Odškodninska odgovornost
O Odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti delavca za hujšo kršitev delovne obveznosti.
44. člen
Višina materialne škode se ugotovi na osnovi podjetniških tarif, tržne vrednosti stvari ali storitve na dan in v kraju, kjer je škoda nastala, po izdanih računih o nadomestilu oziroma popravilu in drugih dokazilih.
45. člen
V primeru neopravičenega izostanka z dela in neizvrševanja dela znaša višina odškodnine enkratni znesek povprečnega zaslužka delavca v preteklih treh mesecih, obračunanega za število neopravičenih ur dela izostanka z dela.
46. člen
Poleg primerov, ki so navedeni v splošni kolektivni pogodbi, se lahko višina odškodnine zmanjša ali pa se delavca oprosti plačila odškodnine, če je s svojim naknadnim ravnanjem zmanjšal višino nastale škode oziroma preprečil nadaljnje škodljive posledice.
IX. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
47. člen
Organiziranje in delovanje sindikatov v podjetju družbi je svobodno in neodvisno ter ga ni mogoče omejevati z odločitvami organov v podjetju – družbi. Sindikati z dogovori, sporazumi, mnenji sodelujejo in soodločajo ter odločajo pri zagotavljanju nivoja pravic in odgovornosti delavcev v podjetju – družbi.
Za korektno in dosledno izvajanje prej omenjenih pravic in dolžnosti so jim vodstvo ter strokovne službe podjetja dolžni posredovati vse podatke o zadevah, ki neposredno ali posredno vplivajo na socialni in materialni položaj delavcev, o katerih odločajo organi upravljanja v podjetju – družbi ali njihovi izvršilni organi (npr. delavski svet in njegovi organi, upravni odbor, direktor, itd). Sindikati imajo preko svojih predstavnikov pravico vpogleda v vse akte in podatke podjetja – družbe (s področja plač zaposlenih v podjetju – družbi po kolektivni in individualnih pogodbah, poslovnih rezultatov, disciplinskih postopkov ostalo) s tem, da so dolžni spoštovati tajnost podatkov, za katere je tako predpisano.
Sindikatom se morajo vročati tudi vabila z gradivi za seje vseh organov podjetja – družbe v katerih sodelujejo predstavniki delavcev ali se v njih odloča o zadevah, ki vplivajo na pravice in položaj delavcev, najmanj deset dni pred sejo. Sindikatom se mora omogočiti prisotnost in sodelovanje njihovih predstavnikov na vseh sejah organov iz prejšnjega stavka tega odstavka, kakor tudi na sejah organov, ki odločajo in rešujejo individualne in kolektivne spore.
Organizacija oziroma delodajalec se zavezuje, da bodo pristojni organi obravnavali pobude sindikata v zvezi z:
– ustrezno razporeditvijo delovnega časa delavcev, ki imajo zaradi neugodnih prometnih zvez težave s prevozom na delo ter delavcev, ki si ne morejo zagotoviti ustreznega varstva otrok,
– z omogočanjem lažjega dela starejšim in bolnim delavcem itd.
Pred sprejemom dokončne odločitve o vprašanjih, o katerih morajo biti v skladu s to pogodbo obveščeni sindikati, morajo pristojni organi obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti ter svojo opredelitev v pisni obliki sporočiti sindikatom (zapisnik, dopis) ter v primeru, da se predlogov sindikata ne upošteva, navesti razloge.
Opustitev zahteve ali obravnave posredovanega mnenja sindikata pred sprejemom odločitve se šteje za bistveno kršitev pravic postopka.
Opustitev zahteve ali obravnave posredovanega mnenja sindikata pred sprejemom odločitve se šteje za bistveno kršitev pravic postopka.
Sindikalni zaupnik je pooblaščeni predstavnik sindikata podjetja pri uresničevanju sindikalnega varstva pravic in interesov delavcev. Vsa pravna in nepravna dejanja in ravnanja sindikalnega zaupnika v razmerju do vodstva in organov podjetja se štejejo kot aktivnost sindikata v podjetju. Vodstvo in organi v podjetju komunicirajo s sindikatom praviloma preko sindikalnega zaupnika oziroma IO sindikata.
Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovnopravno imuniteto. Delovnopravna imuniteta traja še dve leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa organizacije, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Sindikat je dolžan dati soglasje v roku 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na organizaciji oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata organizacije začeti disciplinskega postopka ali mu znižati osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti povprečja zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na podjetju – družbi oziroma delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne. dejavnosti. Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v podjetju – družbi.
Za sindikalne zaupnike-se štejejo po tem členu tudi funkcionarji sindikatov sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu, svojo-funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
Sindikalni zaupnik, ki opravlja svojo funkcijo profesionalno v organizaciji – družbi oziroma v organih sindikata izven podjetja, ima pravico vrnitve na delovno mesto pred profesionalizacijo.
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem v organizaciji oziroma delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v organizaciji na podlagi vnaprejšnjega obvestila,
– svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska,
– strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, tehnično administrativno delo, ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine sindikatom za člane sindikata.
Za delo sindikatov mora biti sindikalnim zaupnikom zagotovljena
– ena plačana ura letno na vsakega delavca v organizaciji, vendar ne manj kot 50 ur letno za opravljanje sindikalnih nalog in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven organizacije, oziroma delodajalca.
V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalne centrale in v organih sindikata dejavnosti.
O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikat in direktor. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Če je. v organizaciji organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur razdeli med reprezentativne sindikate v sorazmerju s številom članov
– 5 plačanih delovnih dni za usposabljanje sindikalnih zaupnikov. O izrabi dogovorjenega fonda plačanih ur za sindikalno delo se vodi evidenca na način, dogovorjen med direktorjem in sindikatom.
Članske sestanke in sestanke sindikalnih skupin sklicuje predsednik sindikata podjetja oziroma pooblaščeni sindikalni zaupnik na podlagi predhodnega posvetovanja z direktorjem oziroma pooblaščenim delavcem, kolikor so ti sestanki med delovnim časom. Direktor podjetja lahko zaradi nujnih delovnih potreb z obrazložitvenim sklepom začasno prepove sklic takega sestanka med delovnim časom in zahteva njegovo preložitev, vendar največ za dva dni. Po tem roku pooblaščeni sindikalni funkcionar skliče sestanek brez predhodne odobritve vodstva podjetja.
Sestanek izvršnega odbora sindikata podjetja skliče predsednik sindikata po lastni presoji.
Sindikat v podjetju uporablja za organiziranje in vodenje stavke določila zakona o stavkah in sindikalna stavkovna pravila.
X. IZHODIŠČNE PLAČE IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI
48. člen
Plače
V pogodbi o zaposlitvi delodajalec in delavec določita znesek osnovne plače delavca v SIT.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate (po vnaprej določenih kriterijih) in normalne delovne pogoje, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta.
Izhodiščna plača je določena v tarifni prilogi te pogodbe. Osnovna plača je določena v ceniku delovnih mest.
49. člen
Tipična dela oziroma poklici
Razvrščanje delovnih mest v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravi direktor podjetja s cenikom delovnih mest. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali sproži arbitražni postopek.
Temeljno merilo razvrščanja tipičnih del oziroma poklicev je strokovna izobrazba.
Tipična dela oziroma poklici, ki se razvrščajo v posamezne tarifne razrede so:
I. tarifni razred: gradbeni delavec III,
II. tarifni razred: cestar II,
III. tarifni razred: vzdrževalec avtoceste I, strojnik III,
IV. tarifni razred: asfalter I, voznik I, pobiralec cestnine, strojnik I,
cestni preglednik, strojnik separacije,
V. tarifni razred: upravljalec asfaltne baze, prometnik,
VI. tarifni razred: referent za tehnične in upravne postopke, vodja
delavnic,
VII. tarifni razred: strokovni delavec za notranjo kontrolo, vodja priprave
dela,
VIII. tarifni razred: svetovalec.
IX. tarifni razred: /0/
V primeru spora se uporabi veljavni šifrant poklicev.
50. člen
Določila in zneski te kolektivne pogodbe so obvezni in veljajo za vse cestne delavce pod enakimi pogoji, razen za direktorje, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in za določena strokovna delovna mesta.
Direktorjem določi plačo organ upravljanja, za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in za določena strokovna delovna mesta pa direktor s pogodbo o zaposlitvi.
51. člen
Razvrstitev delovnih mest po tarifnih razredih je naslednja:
I. TARIFNI RAZRED
V prvi tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebna osnovna šola ter krajše usposabljanje za opravljanje del in nalog.
II. TARIFNI RAZRED
V drugi tarifni razred se uvrščajo delovna mesta za katere je potrebna osnovna šola ter usposabljanje po programih II. stopnje zahtevnosti ali izobraževanje po skrajšanih vzgojno-izobraževalnih programih
III. TARIFNI RAZRED
V tretji tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po dvoletnih vzgojno-izobraževalnih programih.
IV. TARIFNI RAZRED
V četrti tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po triletnih vzgojno-izobraževalnih programih.
V. TARIFNI RAZRED
V peti tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po štiriletnih vzgojno-izobraževalnih programih.
VI. TARIFNI RAZRED
V šesti tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po vzgojno-izobraževalnih programih za pridobitev višje izobrazbe.
VII. TARIFNI RAZRED
V sedmi tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po vzgojno-izobraževalnih programih za pridobitev visoke izobrazbe.
VIII. TARIFNI RAZRED
V osmi tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potreben magisterij ali specializacija po zaključnem visokošolskem programu.
IX. TARIFNI RAZRED
V deveti tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potreben doktorat znanosti.
XI. OSNOVNA PLAČA DELAVCA
52. člen
Osnovna plača delavca je določena s cenikom delovnih mest.
53. člen
Cenik delovnih mest
Osnova za določanje cenika delovnih mest so izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih. Cena dela posameznega delovnega mesta pa se razlikuje glede na zahtevnost dela in lahko odstopa od posameznega tarifnega razreda. Tipična dela, ki sodijo v nižji tarifni razred, lahko dosežejo v ceniku del tudi oceno višjih tarifnih razredov.
Direktor izda cenik delovnih mest podjetja.
54. člen
Če obstaja nevarnost, da podjetje ne bi moglo v bližnji prihodnosti zagotavljati izhodiščnih plač po tej pogodbi, se glede teh na pogajanjih direktor in sindikati opredelijo s socialnim sporazumom.
XII. DEL PLAČE IZ NASLOVA USPEŠNOSTI DELAVCA
55. člen
Osnova za izračun delovne uspešnosti delavca in dodatkov je osnovna plača delavca.
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina; kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost.
Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko, po vnaprej dogovorjenih merilih, ki so dela vsem znana pred začetkom opravljanja dela.
56. člen
Na osnovi kriterijev količine, kakovosti in gospodarnosti pripada delavcu plača za individualno uspešnost pri delu v višini do 40% osnovne plače.
Osnove in merila za navedeno stimulacijo so podrobneje urejene v posebnem aktu podjetja, ki ga sprejme organ upravljanja podjetja, ko pridobi mnenje sindikata.
Organ upravljanja sprejme tudi akt v katerem so urejene osnove in merila za dodatke za inventivnost in inovativnost doseženo pri delu.
XIII. DODATKI
57. člen
Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja; nevarnost pri delu in delo v delovnem času; ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki v naslednjem odstotku od osnove:
– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se
delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni oziroma v
turnusu popoldan in ponoči 10%
– nočno delo 30%
– delo preko polnega del. časa 30%
– delo v nedeljo 50%
– za delo na dela proste dneve po zakonu 50%
Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo na dan praznika ali dela prostih dni.
Dodatki zaradi vplivov okolja so upoštevani pri vrednotenju delovnih mest.
58. člen
Za čas dežurstva ali pripravljenosti na domu izven rednega delovnega časa pripada delavcu dodatek 20% od osnove.
59. člen
Dodatek za delovno dobo
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini kot je določena v tej tabeli od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
------------------------------------------------------------------
Skupna delovna doba Odstotno povečanje osnovne plače
------------------------------------------------------------------
nad 1 letom 1
nad 3 leti 2
nad 5 leti 6
nad 10 let 8
nad 15 let 11
nad 20 let 13
nad 25 let 15
nad 30 let 17
nad 31 let za vsako dodat.
izpolnjeno leto 0,5
------------------------------------------------------------------
Del plače iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev v obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
– družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine čistega dobička, ki presega 5% poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
– mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala, enaka omejitev kot v tretjem odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu poslovnega sklada, pripada delavcem najmanj 3% ustvarjenega čistega dobičkar
Od dobička namenjenega za delitev delavcem, se 80% razdeli – delavcem sorazmerno izplačanim plačam delavcev, 20% dobička pa po merilih, kijih vnaprej določi poslovodni organ.
Ne glede na določbe tega člena se v letu 1993 v procesu lastninjenja upošteva delež delavcev, izračunan na podlagi razlike med obračunano plačo, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin ter eskalacijsko lestvico iz tarifne priloge te pogodbe.
60. člen
Vsem delavcem pripada dodatek za stalnost dela v cestnem gospodarstvu (pri Cestnem skladu, poslovnem združenju, SOZD ZCP, v CP in PVAC ter v Cestnem inženiringu) po naslednji lestvici:
---------------------------------------------------
Stalnost dela v cestnem gospodarstvu Odstotek
---------------------------------------------------
nad 1 do 5 let 2
nad 5 do 10 let 3
nad 10 do 20 let 4
nad 20 let 5
nad 25 let 6
---------------------------------------------------
XIV. DEL PLAČE IZ NASLOVA USPEŠNOSTI
POSLOVANJA
61. člen
Če je izkazan dobiček, se skladno z akti organizacije oziroma delodajalca in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
62. člen
Del plač iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička se lahko obračunava in izplačuje v 45 dneh po periodičnem obračunu.
63. člen
Obračun plače
Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti – stimulativni del,
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske davkov in prispevkov,
– neto plačo,
– druge osebne prejemke,
– odtegljaje od plače.
Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazložiti vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec. ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
XV. NADOMESTILA PLAČE
64. člen
Osnova za izračun nadomestil je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. Plačo delavca za polni delovni čas v preteklem mesecu tvori: osnovna plača. dodatek za delovno dobo in stalnost v podjetju, del plače na podlagi delovne uspešnosti delavca.
V osnovo za izračun nadomestila se ne vštevajo plačila opravljenih nadur in iz dobička.
Delavcu pripada za čas zastoja ali prekinitve dela, do katerega pride brez delavčeve krivde in traja najmanj osem ur (vremenske neprilike, okvare strojev, pomanjkanje dela in podobno) nadomestilo plače v višini 75% osnovne plače z dodatkom za delovno dobo in stalnost. Taka prekinitev lahko traja največ šest delovnih dni.
65. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in odsotnosti iz 24. člena te pogodbe,
– na dela prost dan po zakonu,
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
– vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
– primeru iz 1. alinee tega člena pripada delavcu nadomestilo
– zaradi bolezni do 3 dni 80% osnove,
– zaradi bolezni nad 3 dni 90% osnove.
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečanega za dodatek za delovno dobo.
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% plače za največ pet delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe zaradi plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
– da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti,
– da kršitev kolektivne pogodbe ugotovi organ, ki je pristojen za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti.
Nadomestilo se izplača v breme organizacije oziroma delodajalca.
66. člen
Nadomeščanje
Delavcu, ki nadomešča odsotnega delavca na višje vrednotenem delovnem mestu pripada za ves čas nadomeščanja nad 1 mesec plača po ceniku delovnega mesta delavca, ki ga nadomešča.
Delavcu, ki nadomešča odsotnega delavca na enako ali nižje vrednotenem delovnem mestu se plača v času nadomeščanja ne spremeni.
XVI. DRUGI OSEBNI PREJEMKI
67. člen
Med druge osebne prejemke štejemo:
– regres za letni dopust,
– jubilejne nagrade,
– odpravnine ob upokojitvi,
– solidarnostne pomoči in
– nagrade za različne oblike ustvarjalnosti.
68. člen
Regres za letni dopust
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust in se izplača do konca junija tekočega leta.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
Višina regresa je določena v tarifni prilogi te pogodbe.
69. člen
Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
za 10 let delovne dobe 50%
za 20 let delovne dobe 75%
za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih neto plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz tega člena.
70. člen
Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih neto plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
71. člen
Solidarnostne pomoči
V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, če ga je delavec vzdrževal, delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece.
Solidarnostno pomoč se izplača najpozneje v 30 dneh od nastanka dogodka.
Solidarnostno pomoč v ostalih primerih predlaga sindikat podjetja po vnaprej določenih merilih.
O višini odloči oziroma jo potrdi s sklepom organ upravljanja.
72. člen
Nagrade za različne oblike ustvarjalnosti
Za izredno delo, ki ga določi poslovodni organ in je prispevalo k boljšemu rezultatu poslovanja v podjetju je mogoče delavca nagraditi.
Poslovodni organ lahko odobri nagrado po kriterijih določenih v splošnem aktu podjetja.
73. člen
V primeru začasnih razporeditev je delavec upravičen do osnovne plače delovnega mesta, ki je zanj ugodnejša.
XVII. POVRAČILO STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
74. člen
Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Znesek povračila stroškov prehrane med delom je naveden v tarifni prilogi te pogodbe.
75. člen
Prevoz na delo in z dela
Delavci so upravičeni do povračila prevoznih stroškov na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi v višini najmanj 60% cene vozovnice v javnem prometu za dneve prisotnosti na delu, kakor se dogovorijo in določijo v pogodbi o zaposlitvi.
76. člen
Za opravljene prevoze z lastnim vozilom v službene namene pripada delavcu na podlagi potnega naloga kilometrina. Višina je določena v tarifni prilogi te pogodbe.
77. člen
Povračilo stroškov za opravljanje službenih prevozov
V dejavnosti cestnega gospodarstva pripada delavcem, katerih delovni proces zahteva za opravljanje del lastno osebno vozilo, povračilo stroškov za opravljanje službenih prevozov: osnova za izračun povprečnine za prevožen kilometer znaša 25% od cene super bencina.
Direktor podjetja s pogodbo o zaposlitvi določi delovna mesta, na katerih delavcem pripada povprečnina.
Upravičencem do povprečnine pripada zaradi rizika službenih prevozov z lastnim vozilom tudi povračilo stroškov registracije vozila in kasko zavarovanja.
Povprečnina se obračunava mesečno na podlagi potnega naloga, ki ga izda direktor podjetja.
78. člen
Službena potovanja
Dnevnice za službena potovanja
Delavcu pripada dnevnica v višini povračila stroškov za prehrano in prenočišča, ki jih je imel delavec na službenem potovanju.
Delavec je upravičen do dnevnice, če znaša oddaljenost kraja potovanja od delovnega mesta oziroma stalnega ali začasnega bivališča najmanj 10 km.
79. člen
Delavec je upravičen do cele dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 12 ur in manj kot 24 ur;
– do polovične dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur in manj kot 12 ur;
– do znižane dnevnice, če službeno potovanje trajalo več kot 6 ur in manj kot 8 ur, pod pogojem, da nastopi službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega dela ali pa ga konča vsaj 2 uri po preteku svojega rednega dela.
Višina dnevnic je določena v tarifni prilogi te pogodbe.
80. člen
Stroški za prenočišče se delavcu na službenem potovanju priznajo v polnem znesku po priloženem računu.
V primeru, ko delavec nima računa za prenočišče mu pripada povračilo, ki je določeno v tarifni prilogi te pogodbe.
81. člen
Službena potovanja v tujino
Delavci so upravičeni do povračila tovrstnih stroškov v skladu z obstoječo zakonodajo.
82. člen
Terenski dodatek
Do povračila stroškov za delo na terenu je upravičen delavec za čas bivanja in dela na terenu, če dela v kraju izven sedeža podjetja in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča.
Višina terenskega dodatka je določena v tarifni prilogi te pogodbe.
Povračilo iz prejšnjega odstavka pripada delavcu za dneve, ko dela na terenu, pod pogojem, da sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. V nasprotnem primeru ima delavec pravico do višine povračila stroškov za službeno potovanje. Povračilo stroškov za delo na terenu izključuje pravico do povračila stroškov za službeno potovanje.
83. člen
Dnevni znesek povračila stroškov za delo na terenu na območju cestnega podjetja delavcu pripada, če traja delo na terenu več kot 6 ur do 12 ur.
Višina povračila je določena v tarifni prilogi te pogodbe.
Povračilo teh stroškov izključuje regres za prehrano.
Višino povračil iz tega člena določijo podjetja s sklepom organa upravljanja.
84. člen
Na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva oziroma jih delavec opravlja v težkih delovnih razmerah, ima za zaščito zdravja pravico, da poleg hrane med delom, prejema še varstveni napitek. Služba varstva pri delu določi delovna mesta, ki so zdravju škodljiva in za katera pripada delavcem varstveni napitek.
XVIII. INOVACIJE
85. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi po naslednjih merilih:
– tehnični in gospodarski pomen inovacije za podjetje,
– koristi, ki jih podjetje lahko doseže z uporabo inovacije,
– vrednost sredstev, ki jih bo podjetje vložilo za uresničitev inovacije,
– delež predlagatelja pri inovaciji,
– druge okoliščine, ki so pomembne ob odmeri plačila.
Šteje se, da je predlog inovacije koristen, če se poveča dohodek ali prihranek podjetja. Kot prihranek se šteje zlasti:
– prihranek na času ali materialu,
– vrednost porabljenega materiala,
– stroški, ki jih je podjetje imelo s pridobitvijo predloga inovacije.
Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
86. člen
Pripravniki in učenci na praksi
Pripravniku, ki se usposablja pripadajo plača in drugi osebni prejemki v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred, ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Učencem in študentom na praksi za poln delovni čas in predviden delovni rezultat obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.
Učenci in študentje na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
Učenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
87. člen
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
Delavcu pripada za mentorsko delo s pripravniki mesečno nagrada, ki se določi v odstotkih od povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, za preteklo trimesečje:
– 6% za delo s pripravnikom, ki ima končan program poklicnega in srednjega izobraževanja,
– 7% za delo s pripravnikom, ki ima končan program višješolskega izobraževanja,
– 8% za delo s pripravnikom, ki ima končan program visokošolskega izobraževanja.
Delavcu, ki opravlja mentorsko delo z več kot enim pripravnikom hkrati, pripada za vsakega naslednjega pripravnika dodatni delež v višini 30% zneska, določenega glede na stopnjo izobraževanja v prvem odstavku tega člena.
88. člen
Delavcu pripada za mentorsko delo z učenci na delovni praksi mesečno nagrada, ki se določi v odstotku od povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo trimesečje.
Višino nagrade se določi po dejanskem času trajanja delovne prakse in številu učencev na delovni praksi:
– 5% za enega učenca na delovni praksi,
– 6% za dva učenca na delovni praksi,
– 7% za tri učence na delovni praksi,
– 8% za štiri učence na delovni praksi,
– 9% za pet ali več učencev na delovni praksi.
89. člen
Nagrada komentorju za delo z diplomantom
Delavcu, ki ga podjetje imenuje za komentorja študentu pri izdelavi diplomske naloge s področja cestne dejavnosti, pripada nagrada v naslednji višini:
– za diplomsko nalogo na višji stopnji pripada komentorju 10% neto plače izplačane v preteklem mesecu,
– za diplomsko nalogo na visoki stopnji pripada komentorju 20% neto plače izplačane v preteklem mesecu.
Nagrada se komentorju izplača po zagovoru diplomske naloge, v enkratnem znesku.
90. člen
Plače sindikalnih zaupnikov
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini VI. tarifnega razreda oziroma kot jo je prejemal pred začetkom profesionalizacije, če je to zanj bolj ugodno.
Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač pri delodajalcu.
Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
XIX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
91. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
92. člen
Negativne izvedbene dolžnosti
Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
93. člen
Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko le pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je potrebo drugi stranki predhodno pisno napovedati, v roku, ki ne sme biti krajši kot 3 mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove pogodbe.
94. člen
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe 3., 4., in 5. odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
95. člen
Reševanje kolektivnih sporov.
Za reševanje sporov med strankami kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Velja, da gre za spor med strankami, če se ne sporazumejo o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
96. člen
Sestava komisije za pomirjevanje
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev imenujejo v komisijo za pomirjevanje po 2 člana.
Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije.
97. člen
Začetek postopka pomirjevanja
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
98. člen
Učinki pomirjevanja
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet. Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.
99. člen
Postopek pred arbitražo
Po neuspelem postopku pomirjevanja lahko stranke sporazumno poverijo reševanje spora arbitraži, ki jo sestavlja 5 arbitrov.
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev imenujejo v arbitražo po 2 arbitra.
Predsednika arbitraže imenujejo stranke sporazumno.
Odločba arbitraže je dokončna.
100. člen
Tolmačenje kolektivne pogodbe
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev te kolektivne pogodbe imenujejo tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenujejo vsaka po enega člana, tretjega člana pa imenujejo sporazumno.
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen
Določbe o organu, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji in o obveščanju delavcev se uporabljajo, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za uporabo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni l. RS, št. 42/93).
Določbe o delu plače iz naslova uspešnosti poslovanja se uporabljajo, dokler ne bo zaključen postopek lastninjenja.
102. člen
Določbi 1. in 2. točke Tarifne priloge h. kolektivni pogodbi za cestno gospodarstvo in 53. člen te pogodbe se uporabljajo, če ne bo drugače določeno v socialnem sporazumu, splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo -Tarifni prilogi ali v drugem dogovoru med predstavniki delavcev in delodajalcev.
TARIFNA PRILOGA
H KOLEKTIVNI POGODBI ZA CESTNO
GOSPODARSTVO
1. Izhodiščne plače po tej kolektivni pogodbi so po posameznih tarifnih razredih za januar 1994 naslednje:
-----------------------------------------------------------------
Izhodiščna bruto plača
Tarifni razredi poln delovni čas v SIT
-----------------------------------------------------------------
I. enostavna dela 36.614
II. manj zahtevna dela 40.249
III. srednje zahtevna dela 44.996
IV. zahtevna dela 50.160
V. bolj zahtevna dela 56.749
VI. zelo zahtevna dela 67.732
VII. visoko zahtevna dela 76.894
VIII. najbolj zahtevna dela 91.550
IX. izjemno zahtevna dela 109.828
-----------------------------------------------------------------
2. Izhodiščne plače se povečujejo v skladu z naslednjo eskalacijsko lestvico:
– v primeru rasti cen življenjskih potrebščin do vključno 5% mesečno se izhodiščne plače povečajo za enak odstotek,
– v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 5% do 8% mesečno se izhodiščne plače povečajo za 0,8%
– v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 8% mesečno se izhodiščne plače povečajo 0,9%.
Za valorizacijo izhodiščnih plač v tekočem mesecu se uporabi indeks rasti cen življenjskih potrebščin za pretekli mesec.
3. Pogodbene stranke se sporazumejo, da se bodo dejanske plače zaposlenih izplačevale skladno z eskalacijsko lestvico iz 2. točke te priloge.
4. Višina regresa znaša najmanj 60% zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
Regres za delavce v podjetju, kjer je plača v podjetju nižja od povprečja gospodarstva je lahko najmanj 100% povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije.
Če se regres za letni dopust izplača v več delih pa se med izplačili poveča osnova, se lahko računa le neizplačani del.
5. Povračilo stroškov prehrane med delom za mesec januar 1994 znaša najmanj 5.200 SIT.
6. Povračila stroškov primeru službenega potovanja iz te pogodbe znašajo:
Dnevnice (79. člen te pogodbe) SIT
– cela dnevnica 2.500
– polovična dnevnica 1.200
– znižana dnevnica 900
– terenski dodatek (82. člen) 1.200
dnevni znesek povračila za delo območje CP iz 82. člena te
pogodbe
– 60% zneska cele dnevnice 1.500
– 25% zneska cele dnevnice 625
– kilometrina – 30% cene super bencina 19
– prenočišče se izplačuje po predloženem računu skladno s potnim
nalogom.
Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa,
ima pravico do povračila prenočišča v višini 900
Višina kilometrine se valorizira v skladu z rastjo cene super bencina, ostala povračila stroškov pa v skladu z eskalacijsko lestvico v splošni pogodbi za gospodarstvo, ki se objavlja v časopisu Delavska enotnost.
Lesce, dne 23. decembra 1993.
ZSSS-Republiški odbor
prometa in zvez
Predsednik Jože Gaube l.r.
GZS-Združenje prometa in zvez
Predsednik
Miran Turk l . r.
Predsednik UO SCP Andrej Kamenšek I. r.
Konferenca sindikatov
v cestnem gospodarstvu
Predsednik
Božo Šola l . r.
Sindikat cestnega prometa
Slovenije
Predsednik
Alijevič Zoran l . r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 17. 1. 1994 pod zap. št. 36 in št. spisa 141-39/94.
