Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list

SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93), 55. in 117. člena Sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list RS, št. 2/91) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 26. seji zbora združenega dela, na 26. seji zbora krajevnih skupnosti, in na 27. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. 12. 1993 sprejela

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja BS 7/4 Podgoriška gmajna, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut RS pod št. 1520, v juniju 1993.

Zazidalni načrt vsebuje:
A. Tekstualni del
1. Odlok
2. Obrazložitev odloka
– Povzetek posebnih strokovnih podlag o naravnih lastnostih in ustvarjenih razmerah
3. Prikaz strokovne rešitve za realizacijo planskih odločitev
– Arhitektonska zazidalna situacija
– Zasnova namenske rabe
– Organizacija območja – prometna ureditev
– Zelene površine – odprti prostor
– Faznost izgradnje – dograjevanje območja
– Koordinate obrobne parcelacije
4. Ekonomska presoja ZN
5. Tipologija stanovanjskih objektov (idejne zasnove objektov)
6. Soglasja k zazidalnemu načrtu
7. Rešitve energetskega, vodovodnega, kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez
8. Idejne prometno tehnične rešitve ter idejna višinska regulacija
9. Obramba – zaščita (posebni elaborat)
10. Geodetski del elaborata (posebna mapa)
B. Grafične priloge
1. Mapna kopija 1:2880
2. Geodetska podloga l: 1000
3. Obstoječa izraba zemljišča 1: 1000
4. Zazidalna situacija 1:1000
5. Namembnosti zemljišč, zazidalna območja, kapacitete 1:1000
6. Prometna ureditev 1:1000
7. Zelene površine 1:1000
8. Obodna parcelacija 1:1000
9. Funkcionalne površine I: 1000
10: Smerna in višinska regulacija 1:1000
11. Zbirnik komunalne infrastrukture 1:1000
12. Izsek iz prostorskega dela dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 1:5000.

Površina območja BS 7/4 Podgoriška gmajna meri 364986 m in se nahaja v k.o. Podgorica.
Meja prične v severovzhodnem oglišču območja v presečišču jugovzhodnega podaljška severovzhodne meje parcele št. 292 z osjo ceste II. v. 371 Šentjakob – Domžale, parcela št. 1371/1. Od tu se meja območja usmeri proti jugozahodu, poteka po osi ceste II. v 371 Šentjakob -Domžale, parcela št. 1371/1 do presečišča psi ceste z jugovzhodnim podaljškom jugozahodne meje parcele št 268/13. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severozahodu, poteka po jugozahodnih mejah parcel št. 268/13. 268/10, 268/9 in 268/3, prečka pot parcela št. 1366/2 in se na njeni zahodni meji usmeri proti severovzhodu, severu in severozahodu oziroma poteka po zahodni meji poti, parceli št. 1366/2 in 1366/1 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 133/2. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugozahodu, poteka po južni meji parcele št. 113/2, prečka pot parcela št. 1365 in nadaljuje po južni meji parcele št. 133/1 ca. 115 m, nakar se usmeri proti severozahodu. V tej smeri poteka v premi do loma, ki je na severni meji parcele št. 147 ca. 124,5 m zahodno od njenega severovzhodnega oglišča in prečka parcele št. 133/1, 135/1, 136/1, 137, 138, 139, 140/2, 141, 143, 144, 145, 1365-pot, 146 in 147. V lomu na severni meji parcele št. 147 se meja območja usmeri proti severu, poteka v premi do loma, ki je parceli št. 179 ca. 9 m severno od njene južne meje in ca. 5 m zahodno od njene vzhodne meje in prečka parceli št. 148, 149, 150, 153, 154, 157, 159, 162, 165, 168, 170, 174/2,174 in 176. V lomu v parceli. št. 179 se meja oglišča parcele št. 202/1 in prečka parcele št. 180, 181, 185/1, 185/2, 186,187, 1366/1-pot, 205/1, 204, 203, 202/2 in 202/1. V severovzhodnem oglišču parcele št. 202/1 se meja območja preusmeri proti vzhodu, poteka po južni meji potoka Pšata, parcela št. 1404 ca. 24 m, nato se usmeri proti jugovzhodu, poteka v premi do severnega oglišča parcele št. 292 in prečka parcele št. 200, 203, 204, 205/2, 206, 207, 208, 211/1, 212, 214, 215, 216, 217, 218, 220, 221/1, 224/1, 225/1, 1418-pot, 227, 228, 229/2, 300, 299, 297, 296/2 in 294. Od severnega oglišča parcele št.. 292 poteka meja območja dalje proti jugovzhodu po njeni severovzhodni meji do presečišča z osjo ceste II.-v. 371 Šentjakob-Domžale, parcela št. 1371/1, ki je izhodišče opisa poteka meje območja urejanja.

Urbanistična zasnova območja.
Območje BS 7/4 Podgoriška gmajna je namenjeno pretežno enodružinski organizirani stanovanjski gradnji s spremljajočim programom. Pri tem se v osrednjem delu območja ohranja kvalitetna kmetijska zemlja in obrežne zelene (gozdne) površine.

Namenska raba površin.
V območju BS 7/4 Podgoriška gmajna je predvidena:
– gradnja in ureditev novih stanovanjskih objektov različnih tipov;
– rekonstrukcija, adaptacija, dozidava in nadzidava obstoječih objektov;
– nadomestna gradnja objektov in naprav;
– zapolnitev vrzeli med obstoječo zazidavo ob cesti Šentjakob-Domžale;
– gradnja obrtniško-stanovanjskih objektov;
– gradnja spremljajočih objektov;
– gradnja in ureditev objektov in naprav za civilno zaščito in ljudsko obrambo;
– gradnja infrastrukturnih objektov;
– ureditev zelenih površin;
– postavitev in ureditev spominskih obeležij;
– odstranitev objektov in naprav.
V območju kmetijskih in gozdnih površin:
– dela vezana na primarno kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo;

Za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje so obvezna merila in pogoji za posege v prostor, ki so določena na grafičnih prilogah št. 4, 5, 6, 8, 9, navedenih v 2. členu odloka, in podrobno opisana v tekstualnem delu zazidalnega načrta:
Ta merila in pogoji določajo:
– arhitekturno tipologijo zgradb in odprtih prostorov,
– smer zazidalne povezave z odprtim prostorom,
– vertikalne gabarite za stanovanjske objekte (pritličje z izkoriščenim podstrešjem) in za spremljajoče objekte (pritličje, nadstropje, izkoriščeno podstrešje),
– horizontalni gabariti vezanih stanovanjskih nizov so določeni z medsebojnimi osmi in nimajo toleranc,
– vsi objekti morajo imeti strmo streho (45 stopinj), temne barve (tegola, cementni zarezniki).

Program zazidave obsega 52.384 m2 bruto etažne površine v 278 stanovanjskih objektih, ki so razdeljeni v naslednje tipe:
– tip A vrstne stanovanjske hiše
– tip B atrijske stanovanjske hiše – tip C atrijske stanovanjske hiše
– tip D dvojčki
– tip E obrtno-stanovanjski objekti
– tip F stanovanjski dvojčki z ločeno garažo
Objekti za servisno in obrtno dejavnost obsegajo
812 m2, za trgovino in gostinstvo pa 1440 m2 bep.
Vsi tipi so prikazani v tekstualnem delu zazidalnega načrta kot programsko-idejni projekti.
Vsi tipi objektov imajo svojo garažo.
Kot dopolnitev obstoječe zazidave v območju ob cesti Šentjakob-Domžale so možne gradnje stanovanjskih in gospodarskih poslopij podolžnega tlorisa, višinskega gabarita pritličje + podstrešje.

Glede na medsebojno povezanost predvidenih stanovanjskih objektov v nizih (vrstne, atrijske, stanovanjske hiše, dvojčki...) je obvezna organizirana gradnja objektov do tretje gradbene faze, šele potem je možno objekte dograjevati individualno.

V območju, kjer je načrtovano vrtno naselje z vrtički, so parcele velike 400 m2 s tipskim lesenim objektom maximalne površine 6 x 6 m.

Pred pričetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, naprave in druge posege v prostor, je obvezno evidentiranje in mikrovrednotenje obstoječih prvin prostorskega ambienta.
Ugotovljene kvalitete le-teh se mora ohraniti.

Dopustne so tolerance (±1 m) v horizontalnih gabaritih objektov in naprav, ki ne povečujejo funkcionalnih zemljišč objektov in naprav, ki ne vplivajo na sosednje objekte in naprave in so v skladu s pogoji soglasodajalcev k temu zazidalnemu načrtu.
Tolerance v vertikalnem gabaritu niso dovoljene.

Funkcionalna zemljišča za posamezne stanovanjske enote so določena na karti funkcionalnih zemljišč.

Spremembe namembnosti površin in naprav novogradenj, ki jih predvideva zazidalni načrt, niso dovoljene.
Dovoljena je sprememba namembnosti, preureditev delov pritličja posameznih stanovanjskih objektov v javne obrtne lokale, če so ti namenjeni za dopolnilne nemoteče dejavnosti za potrebe območja.
Dovoljene so tudi spremembe namembnosti obstoječih objektov ob cesti Šentjakob-Domžale za potrebe kmetijstva in druge funkcionalne potrebe naselja ter obrti.
Ob spremembi namembnosti objekta je treba izpeljati celoten postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja.

Kanalizacija
Kanalizacija je zasnovana po ločenem sistemu. Zgraditi je treba:
– kanal za odpadno vodo z črpališčem, ki poteka po zahodnem delu območja in se priključi na primarni kanal 0 25 cm po cesti Šentjakob-Domžale
– kanal za odpadno vodo iz Obrtniške cone in dela stanovanjske zazidave, ki se priključi na primarni kanal 0 25 cm na južnem delu območja
– sekundarno kanalizacijsko omrežje v samem obravnavanem območju za odpadne in meteorne vode
– razbremenilnik in zadrževalni bazen padavinske vode z delnim čiščenjem oziroma lovilcem maščob
– kanal za meteorno vodo Φ 120 cm (ca. d = 120 m) od območja do izliva v Pšato s povratno zaklopko
– primarni kanal Φ 30 cm po cesti Šentjakob-Domžale ter po Kraljevi ulici do obstoječega kanala Φ 40 cm.

Odvodnjavanje zalednih in meteornih voda
Zaledno in vodo iz zazidalnega območja bodo odvajali 4 jarki, poimenovani A, B, C in D.
Jarek A, ki poteka po severozahodnem delu območja, zbira vodo s področja Podgoriškega hriba, Soteškega hriba ter Strešnjaka. Vzdolžni padec je predviden 9.10 – 29.1%, kar zahteva zavarovanje struge s talnimi pragovi. Na križanju s poljskimi potmi in za dostop na kmetijske površine so potrebni trije cevni prepusti premera 120 cm.
Jarek B zbira vodo s centralnega in severozahodnega dela zazidalnega območja in s Podgoriškega hriba. Na ta jarek se ca. 200 m pred cesto Šentjakob-Domžale priključita jarek C in jarek D. 120 m pod cesto je na ta jarek priključena meteorna kanalizacija. Jarek bo zagotavljal odtok poplavnih voda s področja nad cesto Šentjakob – Domžale.
Jarek C zbira vodo z vzhodnega zazidalnega območja in zaledja. Tu je bil jarek že zgrajen in bodo potrebna manjša vzdrževalna dela.
Jarek D je predviden po severozahodnem robu zazidalnega območja kot zaščita pred poplavnimi vodami potoka Dobravica.
Strugi Pšate in Dobravice je potrebno pretočni profil očistiti, pustiti vso zarast, ki odtoka vode ne ovira.
Za zagotovitev nemotenega odtoka vode je potrebna razširitev zaporničnega dela jezu, to je širine 1,50 m na 10 m.

Vodovodno omrežje
Za potrebe sanitetne in požarne vode je treba zagotoviti 10 – 15 1/sek. vode. V ta namen je treba zgraditi:
– napajalni vodovod 0200 m/m, kateri bo potekal od primarnega vodovoda Φ 400 m/m po cesti Črnuče-Litija do konca obravnavanega zazidalnega območja
– nove vodovode Φ 150, Φ 100 in Φ80, ki bodo potekali po stanovanjskih cestah z nadtalnimi hidranti
– treba bo izdelati posebno projektno dokumentacijo za zmanjšanje pritiskov na omrežju (5.5 bar do 6 bar)
– novi vodovodi bodo zgrajeni iz visoko kvalitetnega plastičnega materiala

Plinsko omrežje
Vsa načrtovana izgradnja plinovodov in regulatorskih postaj na območju BS 7/4 mora upoštevati tudi priključevanje novih in obstoječih objektov na širšem območju Podgorice, Šentjakoba in Dragomlja.
Območje bo oskrbovano z zemeljskim plinom za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje ter za tehnološko porabo v obrtnih objektih za nove in za obstoječe objekte.
Za oskrbo z s plinom je treba zgraditi:
– novo merno regulatorsko postajo z kapaciteto 1500Sm3/h na lokaciji opuščene železniške proge ali v trikotniku met potokom in obstoječimi plinovodi
– nizkotlačni plinovod 100 m bar, dimenzije DN 200, ki bo potekal od RP do območja zazidave
– DN 200 mm po cesti Šentjakob – Domžale
– DN 150 mm in DN 100 po napajalni stanovanjski cesti
– DN 50 mm po stanovanjskih cestah
– vsak stanovanjski ali drugi objekt bo imel svoj priključek
– nizkotlačno plinovodno omrežje bo zgrajeno iz poletilenskih cevi
– odcep plinovoda od visokotlačnega plinovoda do RP bo jeklen

Električno omrežje
Za napajanje obravnavanega območja z električno energijo bo treba zgraditi tri nove transformatorske postaje moči 400 kVA z 20 kV kabelskim omrežjem, ki se bodo oskrbovale z električno energijo iz RTP Domžale. Gradnja TP in električnega omrežja se bo izvajala v treh fazah.
Postaje bodo montažno-kabelske.
Pod transformatorjem mora biti zgrajeno za olje neprepustno korito.
Obstoječi DV 20 kV Belinka je treba na razdalji 0.5 km (preko obravnavanega območja) pokabliti.
– vso nizkonapetostno omrežje na območju bo izvedeno s kabli PPOO 4 x 150,4 x 70 in 4 x 35 + 2.5 mm2
– priključne omarice se vgradijo na fasado 1 m od tal in so plastičnega tipa PL – 3 in PL – 4. V omarici je nameščen trifazni števec za električno energijo.

FIT omrežje
Za priklop 290 novih telefonskih naročnikov je treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo 1 x 2-cevno v dolžini ca. 3600 m iz RC Črnuče.
– kabelska kanalizacija bo iz PVC PTT cevi Φ 110/103/6 mm
– jaški bodo dimenzij: 1.1 x 1.8 x 1.9 m
– omarice je treba ozemljiti.

Javna razsvetljava
Za osvetljevanje območja se bodo uporabile tipske svetilke pritrjene na tipske kandelabre:
– na cesti Šentjakob-Domžale se uporabijo svetilke CJ 6566-1150 N pritrjene na kandelabre višine h = 10 m
– na napajalnih cestah se uporabijo svetilke VF 1283-2070 pritrjene na kandelabre višine h = 4 m
– na ostalih ulicah in peš poteh se uporabijo svetilke tipa UL z ustreznim podnožjem ter kroglo kandelabra, minimalne višine h = 2.8 m
– instalacije bodo izvedene z zemeljskim kablom tipa PP 41
– javna razsvetljava bo napajana iz treh prostostoječih prižigališč

Promet
Ureditev javnih prometnih površin
Območje BS 7/4 Podgoriška gmajna se priključuje na regionalno cesto z dvema priključkoma.
Ob zahodnem robu regionalne ceste bo urejen hodnik za pešce. V priključku napajalne stanovanjske ceste na regionalno cesto bo urejeno obojestransko postajališče javnega prometa.
Obe križišči bosta opremljeni s prikazano vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Pri projektiranju obeh križišč bodo upoštevani normativi za projektiranje mestnih prometnih površin. Prehod za pešce čez regionalno cesto bo osvetljen.
Napajalna stanovanjska cesta in stanovanjska povezovalna cesta bosta urejeni v normalnem profilu s prikazano vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo in priključki stanovanjskih cest. Normalni profil napajalne in povezovalne stanovanjske ceste vključuje širino vozišča 6,0 m in enostranski hodnik za pešce 1,6 m z vmesno zelenico minimalne širine 2 m.
Interne stanovanjske ceste bodo urejene v normalnem profilu s prikazano vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Normalni profil internih stanovanjskih cest vključuje širino vozišča 5,5 m z enostranskim hodnikom za pešce širine 1,6 m.
Vsi hodniki za pešce so enostranski, široki min. 1,6 m, ločeni od vozišča z betonskim robnikom ali zelenico. Pri projektiranju prometnih površin bodo upoštevani normativi za projektiranje mestnih prometnih površin.
Kolesarski promet se bo odvijal skupaj z ostalim motornim prometom po vozišču.
Za potrebe trgovine in gostinstva bo urejenih 28 PM. Za potrebe servisa – obrti bo urejenih 12 PM. Obrtniško naselje bo imelo urejeno parkiranje oziroma garažiranje znotraj funkcionalnega zemljišča posameznega objekta in sicer za stanovanjski del v garaži z enim parkirnim mestom pred garažo in minimalno tremi parkirnimi mesti za obrtne delavnice.
Vsak novopredvideni stanovanjski objekt bo imel eno garažno mesto, pred garažo bo najmanj 5 m za parkiranje še enega osebnega vozila.
Ostali obstoječi objekti imajo urejeno parkiranje oziroma garažiranje v okviru funkcionalnega zemljišča. Za skupno novopredvidenih 267 objektov bo urejenih 166 javnih parkirnih mest.
Dostava za potrebe trgovine, gostinstva in obrti bo z dostavnimi vozili dolžine do 7,5 m nosilnosti do 5 t.
Vključno s stanovanjskimi objekti bo ob urejenih javnih prometnih površinah v I. fazi urejenih 122 javnih parkirnih mest in 24 parkirnih mest v okviru obrtniškega naselja.
Vključno s stanovanjskimi objekti bo ob urejenih javnih prometnih površinah v II.. fazi urejenih 24 javnih parkirnih mest.
Vključno s stanovanjskimi objekti bo ob urejenih javnih prometnih površinah v III. fazi urejenih 20 javnih parkirnih mest.
Višinske kote podane v idejni višinski regulaciji predstavljajo idejne višinske kote utrjenih površin. Objekti so z ozirom na zunanjo ureditev višji za ca. 40 cm od višinskih kot utrjenih površin.
V nadaljnji fazi projektiranja je treba že znane geotehnične rešitve za to območje preveriti za dejanske zasnove tako objektov kot Komunalnih naprav in cestne infrastrukture.

Odvoz smeti
Kesoni za odpadke so locirani ob cestah, na skupnih funkcionalnih površinah uporabnikov, v dopustni oddaljenosti od stanovanjskih objektov.

Zelene površine
Območje je delno poraščeno z gozdom, z vmesnimi jasami, travniki in njivami.
Zazidava se prilagaja naravnim danostim prirodnega zelenja. Osrednja nepozidana površina je prostor, kjer so združene različne kategorije zelenja: gozd, travnik, njive in ostaja v primarni rabi.
V stanovanjskih enotah oziroma skupinah so elementi zelenja individualni vrtovi. V skupnih površinah, kot so dvorišča in trgi, pa predstavljajo zeleni element pred vrtovi, zelenice in skupine dreves.
Drevored spremlja glavne stanovanjske ceste. Ograje okoli funkcionalnih zemljišč morajo biti ozelenjene – žive meje z lesenimi elementi v max višini 1.50 m.

Izgradnja območja poteka v več etapah.
Območje je glede na dostopnost iz jugovzhodne strani, v smislu racionalnosti komunalnega opremljanja zemljišča, razdeljeno v več etap izgradnje:
1. etapa: območje neposredno ob južni stanovanjski cesti (javni program, obrtniška cona del stanovanjske gradnje) ter dopolnjevanje obstoječe zazidave v vzhodnem delu območja ob cesti Šentjakob-Domžale. Vključno z objekti I. faze bosta urejena dva priključka na regionalno cesto, napajalna stanovanjska cesta do meje območja I. faze, stanovanjska cesta od napajalne stanovanjske ceste do regionalne ceste.
2. etapa: območje dostopno preko severne stanovanjske ceste. Vključno z objekti II. faze bo urejena napajalna stanovanjska cesta od križišča te ceste s stanovanjsko povezovalno cesto do vključno z zadnjim priključkom interne stanovanjske ceste in vse interne stanovanjske ceste II. faze.
3. etapa: območje v nadaljevanju južne stanovanjske ceste. Vključno z objekti III. faze bo urejena napajalna stanovanjska cesta do slepega zaključka in vse interne stanovanjske ceste III. faze.
4. etapa: območje ob zaključku južne stanovanjske ceste.

Na površinah, ki so z zazidalnim načrtom določene za pozidavo oziroma druge komunalne ureditve, sta dovoljeni začasni rabi kmetijstvo oziroma gozdarstvo (do izgradnje po določilih ZN).

Za potrebe ljudske obrambe in civilne zaščite je treba upoštevati elaborat Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito, ki je sestavni del tega zazidalnega načrta.
V vseh predvidenih objektih je treba ojačati ploščo nad kletjo ali zgraditi zaklonišče ali zaklonilnik.
Do vseh predvidenih in obstoječih objektov je treba urediti dostope za intervencijska vozila.
Ob intervencijskih poteh je treba zgraditi krožno hidrantno omrežje z ustreznimi protipožarnimi hidranti.
Javne površine – poti, zelenice, parkingi – upravlja in vzdržuje komunalna organizacija ali zadruga v dogovoru s krajani.

Investitorji in izvajalci novih objektov in naprav morajo zgraditi objekte do III. gradbene faze kot enotno vodeno gradbeno etapo.
Ta določba ne velja za območje dopolnilne gradnje ob regionalni cesti.

Investitorji in izvajalci novih objektov in naprav morajo istočasno z objektom izgraditi oziroma urediti tudi njegovo funkcionalno zemljišče in pripadajoče skupne komunalne in zelene površine (oziroma ureditve).

Investitorji novih stanovanjskih objektov morajo pri pripravi izvedbenih načrtov upoštevati oblikovno idejne rešitve, ki jih predpisuje zazidalni načrt.

Investitorji in izvajalci morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja in pogoje pristojnih služb, organizacij in skupnosti, ki so sestavni del tega zazidalnega načrta.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Bežigrad, na Zavodu za prostorsko urejanje in načrtovanje mesta Ljubljane in na Krajevni skupnosti Podgorica -Šentjakob.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.