Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29VS, 26/90, Uradni list RS, št. 18/93, 47/93) in 82. člena Statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86 in RS št. 2/92) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupni seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 21. 12. 1993 sprejela

Sprejme se zazidalni načrt za območje urejanja ŠS 3/5 južni del, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut RS pod. št. 1419 v septembru 1991 in dopolnil v januarju 1993.

Sestavni del zazidalnega načrta je pisna, obrazložitev s soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti, besedilo tega odloka in grafični del, ki obsega:
– izsek iz prostorskega dela Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000,
– izsek iz prostorskega dela družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990,
1. geodetska podloga, M 1:500,
2. kopija katastrskega načrta M 1:1000,
3. zazidalna situacija, M 1:500,
4. prometna ureditev, M 1:500,
5. namembnost površin, M 1:500,
6. zelene površine, M 1:500,
7. načrt gradbenih parcel, M 1:1000,
8. zakoličbeni načrt, M 1:500,
9. načrt obodne parcelacije M 1:1000,
10. zbirnik komunalne infrastrukture in omrežja zvez, M 1:500.
Sestavni del zazidalnega načrta je tudi posebni elaborat Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito, ki ga je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem-LUZ pod št. 4313.

Obravnavano območje se nahaja delno v k. o. Glince in delno v k. o. Dravlje.
Meja prične na severozahodnem delu območja v točki, ki je jugozahodni vogal parcele št. 544/19 v k. o. Glince, od koder poteka proti vzhodu in nato severovzhodu po severni in severozahodni meji Pilonove ulice do točke, ki je v presečišču podaljška severovzhodne meje parc. št. 585/1 s severozahodno mejo Pilonove ulice.
Od tu meja poteka proti jugovzhodu, prečka parcelo št. 1431 (Pilonova ulica), poteka po severovzhodnih mejah parcel št. 585/1 in 589/20 do jugovzhodnega vogala parc. št. 589/20, nakar se usmeri proti jugozahodu in poteka po meji katastrskih občin Glince in Šentvid oziroma po jugovzhodnih mejah parcel št. 589/20, 589/12, 589/14, po severovzhodnih mejah parcel št. 589/14, 1429/3, 589/17, 589/18 in 588/1, vse v k. o. Glince, do tromeje med k. o. Glince, k. o. Šentvid in k. o. Dravlje.
Od te točke meja območja poteka proti jugozahodu v k. o. Dravlje, prečka Kozakovo ulico, poteka po severni meji parcele št. 1291/1, po jugovzhodni meji parcel št.. 1291/2, 1292/1, 1302/3, 1301/1, 1300/2. 1306/4, 1304/2, 1306/6, 1306/3, 1314/4, 1312/2, 1309/5, 1308/3, 1310/9 vse k. o. Dravlje in 648/1 in 650/2 k. o. Glince.
Od tu meja poteka proti severozahodu po severovzhodnih mejah parc. št. 650/3, 649/3, 647/4, 646/8, 646/7, 645/4, 644/4, 643/4, 642/4, 1435/3, 597/2, 604/11, 614/3, 801/4 in 1429/5 k. o. Glince. ter zaključi v izhodiščni točki.
Površina območja je 6 ha 43 a 66 m2.

Območje je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji in spremljajočim dejavnostim.

V območju je dopustna:
– gradnja novih stanovanjskih in spremljajočih objektov,
– rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov in naprav,
– gradnja objektov in naprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
– postavitev in ureditev spominskih plošč in drugih obeležij,
– urejanje zelenih in utrjenih površin,
-odstranitev objektov in naprav.

Gradbene linije ob prometnicah, za obstoječe in predvidene objekte, ki so določene v zazidalni situaciji, so brez toleranc. Te gradbene linije potekajo po tisti fasadi posameznega objekta, ki je orientirana proti prometnici.

Dopustne so tolerance v horizontalnih gabaritih objektov in naprav, ki ne vplivajo na sosednje objekte in zemljišča. Če je razdalja od predvidenega objekta do parcelne meje majhna, je treba izdelati študijo osončenja.

Pri arhitektonskem oblikovanju objektov je treba upoštevati:
– horizontalni gabariti novih objektov do 15m x 9m s predvidenimi tolerancami,
– vertikalni gabarit je maksimalno K+P+M.
– strehe so simetrične dvokapnice z naklonom 30° (±5°).
Pri dozidavah morajo biti strehe prilagojene obstoječemu objektu po naklonu in vrsti kritine,

Dopustna je preureditev pritličij a|i kleti posameznih stanovanjskih objektov v javne in obrtne lokale, če so namenjeni dejavnostim, ki nebistveno vplivajo na kvaliteto bivalnega okolja.

Dovoljene so ograje (lesene, zidane, žičnate-zelene) po mejah parcel. Od robov cestišč in hodnikov za pešce morajo biti ograje odmaknjene 0,5m. Ograje ne smejo biti postavljene na trase komunalnih vodov.

Kanalizacija
Predviden je ločen sistem kanalizacije. Odpadna voda bo speljana v kanalizacijo, ki poteka po povezovalni cesti in dalje v obstoječi primarni kanal. Tehnološke vode je treba pred izpustom v tekalni kolektor ustrezno očistiti.
Meteorna voda bo speljana v potok Glinščico.
Meteorna voda z utrjenih površin se odvaja v kanalizacijo preko lovilcev olj. Vse druge površinske meteorne vode je treba speljati v meteorni kanal preko poplavnih objektov. Če to ni mogoče, jih je treba preko odprtega kanala speljati v Glinščico.

Vodovodno omrežje
Vodovodno omrežje se zgradi po vseh cestah v območju. Vodi potekajo v cestiščih ali v pločnikih. Glavni vod poteka po cesti v Kamno gorico.

Plinsko omrežje
Območje bo oskrbovano, s plinom. Predviden je-plinovod iz plinarne Koseze po Cesti v Kamno gorico do naselja.
Plinovodi so predvideni v peš poteh in stanovanjskih cestah.

Električno omrežje
Območje se napaja preko obstoječe trafo postaje TP Kamna gorica moči 250 kVA, ki je preko 10 kV kabla povezana na TP 28. maja v Draveljski gmajni.
Način napajanja posameznega objekta je možno ustrezno prilagoditi dejanskemu stanju.

PTT omrežje
Obravnavano območje bo vključeno v ATC Dravlje. Do območja je že zgrajena PTT kanalizacija.
PTT kanalizacija je predvidena v peš poteh in stanovanjskih cestah. V naselju, Zlatek je predviden zemeljski kabel.
Kabelska kanalizacija je predvidena iz PVC cevi Φ 110/103,6 mm. Pri stanovanjskih hišah bo kabelsko razvodišče vgrajeno na zunanji strani stanovanjskih objektov.

Javna razsvetljava
Celotno napajanje javne razsvetljave se bo vršilo iz prostostoječih prižigališč, ki bodo vezana na javno razsvetljavo v povezovalni cesti. Kabel bo potekal po Zunanji strani pločnikov in peš poli.
Za osvetljevanje povezovalne ceste se bodo uporabile svetilke, višine E = 10m.
Stanovanjske ceste in peš poti bodo osvetljevane s svetilkami H = 4m.

Promet
Zglajena bo Kozakova ulica od Ceste v Kamno gorico do meje območja urejanja vključno s križiščem s cesto Zlatek z voziščem širine 5,5 m in hodnikom za pešce širine 1.6 m.
Zgrajena bo Pilonova ulica od Ceste v Kamno gorico do predvidene Kalinove ulice, vključno s križiščem s cesto Zlatek in križiščem s predvideno Kalinovo ulico z voziščem širine 5,5 m in hodnikom za pešce širine 1,6 m.
Zgrajena bo cesta Zlatek od Kozakove ulice do Pilonove ulice in od Kozakove ulice do južnega roba območja urejanja z voziščem širine 5,5m in hodnikom za pešce širine 1,25 m ob zahodnem robu vozišča. Priključki internih stanovanjskih cest bodo izvedeni preko pogreznjenega robnika.
Zgrajene bodo 3 stanovanjske interne ceste Zlatek I. Zlatek III in Zlatek IV z vmesno zaporo v širini 3,5 + 2 X 0,5 m in ena interna stanovanjska cesta v severnem delu, širine 3.5 m + 2 x 0,5 m bankine.
Zgrajeni bosta interni stanovanjski cesti Prelčeva in Kuštrinova z voziščem širine 3.5 + 2 x 0,5 m in interni stanovanjski cesti Zlatek II in Zlatek V z voziščem širine 3,5 + 2 x 0,5m.
Na navedenih javnih cestah, kjer je predviden hodnik za pešce, bo ta ločen od vozišča z dvignjenim betonskim robnikom. Na mestih priključkov internih cest oziroma uvozov do posameznih objektov bo pogreznjen robnik.
Znotraj območja urejanja ni predvidenih posebnih kolesarskih stez, kolesarski promet se bo odvijal skupaj z motornim prometom po vozišču.
Parkiranje in garažiranje bo na funkcionalnih zemljiščih posameznih objektov.
Vse navedene ceste bodo opremljene z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, ki je prikazana v situaciji – prometna ureditev.

Odvoz odpadkov
Odpadki se zbirajo na za to urejenih površinah na funkcionalnih zemljiščih posameznih objektov. Na cestah, ki so zaključene slepo brez obračališč, se zbirajo odpadki v kontejnerjih na skupni utrjeni površini.

Dopolnilna gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš v predelu južno od Pilonove ulice poteka kontinuirano v skladu z dinamiko gradnje komunalne infrastrukture ter cestnega omrežja.

Namembnost površin, ki še z načrtom spreminja, ostaja do izvedbe zazidalnega načrta nespremenjena.

Za funkcionalno zemljišče se smatra cela parcela, ki pripada posameznemu objektu.

Za potrebe obrambe in samozaščite se mora upoštevati elaborat Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito, ki je sestavni del tega zazidalnega načrta.

Investitorji in izvajalci novih objektov in naprav morajo istočasno z objektom urediti njegovo celotno funkcionalno zemljišče.

Investitorji in izvajalci predvidenih objektov in naprav morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja pristojnih služb, organizacij in skupnosti, ki so sestavni del zazidalnega načrta.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Ljubljana
Šiška, pri Upravni organizaciji Mesta Ljubljane za urbanistično načrtovanje, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana in na Krajevni skupnosti Podutik.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 12/6 C – Podutik (Uradni list SRS, 17/83).

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.