Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in Uradni list RS, št. 26/90), 18/93, 47/93) ter 82. člena statuta Občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 2/92) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 12. 1993 sprejela

Sprejme se ureditveni načrt za območja urejanja ŠP 4/1-1 – Avtotehna, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, pod št. 4277 v marcu 1993.

Ureditveni načrt vsebuje:
A. Tekstualni del
1. Odlok o ureditvenem načrtu
2. Soglasja pristojnih organov in organizacij
3. Ocene vplivov na okolje
4. Obrazložitev ureditvenega načrta.
B. Grafični del
1. Izsek iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, (kataster) M 1:5000
2. Situacijski načrt, M 1:500
3. Kopija katastrskega načrta, M 1:1000
4. Načrt obodne parcelacije, M 1:1000,
5. Načrt gradbenih parcel in funkcionalnih enot, M l:500
6. Arhitektonsko-zazidalna situacija (z regulacijskimi elementi) M 1:500
7. Prometno-tehnična situacija, M 1:500
8. Idejno-višinska regulacija, M 1:500
9. Zbirni načrt komunalnih vodov, M 1:500
10. Načrt ureditve zelenih površin, M 1:500
11. Načrt gradbenih parcel z zakoličbenimi elementi, M 1:500
Sestavni del odloka so soglasja pristojnih organov in organizacij, ocena vplivov na okolje in grafični del.

Območje se nahaja v k.o. Šentvid in v k.o. Dravlje.
Območje urejanja leži med Celovško cesto, ulico Jožeta Jame, Cesto ljubljanske brigade in severno servisno cesto severne ljubljanske obvoznice.
Meja območja ŠP 4/1 Avtotehna prične na severozahodnem delu v točki, ki je v osi presečišča osi železniškega tira Ljubljana – Jesenice in osi Ulice Jožeta Jame, parcelna št. 1181/1 v k.o. Šentvid, od koder poteka proti jugovzhodu po osi železniškega tira Jesenice – Ljubljana, preide v k.o. Dravlje in poteka po parceli št. 1653/1 do točke št. 22, ki je v presečišču osi železniškega tira Jesenice – Ljubljana in severozahodne meje severne obvozne ceste na parceli št. 1653/1. Od tu meja poteka proti jugozahodu po severozahodni meji severne obvozne ceste preko parcel št. 1653/18, 1653/19, 1653/3, 1657/2, 768, 769, 770/1, 771/1, 776/4, 776/1 do osi obstoječe Celovške ceste, parcelna številka 1658/1 (točka št. 15), nakar poteka proti severozahodu po osi Celovške ceste do točke, ki je v presečišču osi Celovške ceste in osi Ulice Jožeta Jame (točka št. 8), parcela št. 1183/2 k.o. Šentvid.
Od tu meja poteka proti severozahodu po osi obstoječe Ulice Jožeta Jame do izhodiščne točke, ki je v osi železniškega tira Ljubljana – Jesenice.

Območje urejanja ŠP 4/1-1 – AVTOTEHNA je razdeljeno na funkcionalne enote F (od F1 do F30b). Funkcionalna enota je zaključena površina, ki se ureja enotno. Funkcionalne enote razmejujejo od javnega prostora (ceste in poti) regulacijske linije.
Kriteriji za določanje funkcionalnih enot so lastništvo, pretežna namembnost in enotna funkcionalna zasnova glede na prometno dostopnost, mirujoči promet in pogoje izrabe.

Vse funkcionalne enote so zazidljive, z izjemo F1b. Dovoljene so novogradnje, nadomestne gradnje, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije, adaptacije ter spremembe namembnosti v okviru gradbenih meja in gradbenih linij z upoštevanjem vseh ostalih določil tega odloka.
Postavitve začasnih objektov niso dovoljene v stanovanjskih funkcionalnih enotah ter v funkcionalnih enotah ob Celovški cesti.

Funkcionalne enote F2a, F2b, F3, F5, F6, F7, F8, F11, F14, F16, F18, F22, F23, F25, F26, F27, F28 in F30a so namenjene proizvodno-skladiščnim in servisnim dejavnostim, malemu gospodarstvu, dopustne so tudi vse kompatibilne dejavnosti (poslovno-upravne, trgovske, gostinske).

Funkcionalne enote F1a, F12, F17, F24, F29 so namenjene poslovno-upravni, trgovsko-gostinski, servisni in uslužnostni dejavnosti. V enotah F2c, F13, F19 in F30b je dovoljena hotelsko-nastanitvena dejavnost.

Funkcionalne enote F4, F9, F10, F15, F20a, F20b in F21 so namenjene individualnim stanovanjskim objektom. Ob upoštevanju ostalih določil tega odloka so dovoljene tudi poslovno obrtne in uslužnostne dejavnosti, ki niso motilne za stanovanjsko okolje.

Za objekte, ki se nahajajo izven okvirov gradbenih meja in linij ali pa po svoji dejavnosti ne sodijo v funkcionalno enoto, so dovoljena samo redna vzdrževalna dela oziroma sprememba namembnosti in adaptacije ob spremembah namembnosti v okviru obstoječih gabaritov.

Podzemna izraba (maksimalno dve kletni etaži oziroma podkletitev do največ 2 m do najvišjega znanega nivoja podtalnice) je možna tudi izven okvirov gradbenih mej in linij pod pogojem, da ne posegajo v trase komunalnih vodov, v območje cestnih teles in da ne onemogočajo predvidene hortikulturne ureditve.
V primeru, kjer je isti uporabnik prostora v več sosednjih funkcionalnih enotah, je možna podzemna izraba tudi pod cestnim telesom.

Površine funkcionalnih enot: izven okvira gradbenih meja in linij so namenjene utrjenim voziščem, manipulacijskim ploščadim, parkiriščem, peščevim hodnikom in ploščadim in urejenim zelenim površinam.
Na teh površinah so izjemoma možne postavitve pomožnih objektov kot so vratarnice, nadstreški, ograje, kolesarnice, trafo postaje pod pogojem, da niso vizualno ali funkcionalno motilni in ne posegajo v komunalne vode. Enako velja v stanovanjskih funkcionalnih enotah za vrtne ute; garaže je možno graditi samo znotraj gradbenih linij in mej.

Za funkcionalne enote ob Celovški cesti je določena maksimalna izraba z gradbenimi mejami, gradbenimi linijami in z višinskim gabaritom.
Za vse ostale funkcionalne enote velja maksimalni indeks izrabe 1F = BEP/F = 1 (bruto etažna površina stavb, F = površina funkcionalne enote).

Horizontalni gabariti novih objektov in skupin objektov so določeni v arhitektonsko-zazidalni situaciji v M 1:500 z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami.
– Gradbena meja je črta, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali so odmaknjeni od nje v notranjost.
– Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti. Dovoljeni so le manjši zamiki delov fasade (cezure).
– Pogojna gradbena meja je predvidena v primeru, da je zasnova parkirišča drugačna kot je prikazana v arhitektonsko-zazidalni situaciji ali takrat če so s soglasjem predvideni dodatni pogoji.
V stanovanjskih funkcionalnih enotah je minimalni odmik od parcelne meje sosednjega objekta 4 m ali večji v primeru, če to zahtevajo svetlobno tehnični predpisi in normativi.

Vertikalni gabariti:
– v celotnem območju urejanja so štirje višinski poudarki; obstoječi v funkcionalni enoti F 13 – (etažnost P + 12), dva sta predvidena v funkcionalnih enotah F2c in F19 (P+12 oziroma višina venca kot v F13) ter višinski poudarek v funkcionalni enoti F 30 b, obstoječi P+5, novi pa do P+17 max. kota venca 60 m,
– manjši višinski poudarek oziroma oblikovanje vogala je predvideno ob križišču Celovška ceste z ulico Jožeta Jame z nadvišanjem obstoječega objekta skladišča in trgovine "Dekorativna" za dve etaži krožne tlorisne oblike z radijem 11 m,
– manjši višinski in oblikovni poudarek je predviden tudi v F 17 zaradi zloma osi Celovške ceste in preskoka gradbene linije,
– preostali vertikalni gabariti funkcionalnih enot ob Celovški cesti so določeni z etažnostjo do P+1,
maksimalni vertikalni gabarit novih objektov v funkcionalnih enotah, ki niso ob Celovški cesti je določen z etažnostjo do P+2 za poslovne objekte, izjemoma višji za proizvodno skladiščne objekte,
– maksimalni vertikalni gabarit v stanovanjskih funkcionalnih enotah je določen z etažnostjo P+1 + izraba podstrehe.

V prostoru Celovške ceste morajo biti objekti oblikovani arhitektonsko kvalitetno in skladno s študijo "Dolgoročni koncept oblikovanja prostora Celovške ceste". Strokovna služba upravnega organa za urejanje prostora ugotovi skladnost predvidenega posega s konceptom oblikovanja Celovške ceste ob predložitvi strokovnega gradiva za izdajo lokacijske odločbe.

F1a
– prizidava objekta restavracije je možna pod pogoji upravljalcev daljnovoda in magistralnega plinovoda
– morebitne večje potrebe po parkirnih mestih je možno reševati v sosednji funkcionalni enoti F1b
– prometna dostopnost s Cf1
F1b
– novogradnje niso dovoljene
– površino funkcionalne enote je dovoljeno parkovno urediti, možno je urediti parkirišče, pod pogoji upravljalcev daljnovoda in plinovoda
– prometna dostopnost je s Cf2 ali Cf1
F2a
– novogradnje ob severni gradbeni meji morajo biti zgrajene v skladu s pogoji upravljalca magistralnega plinovoda
– višinski gabarit novogradenj se prilagaja tehnološkim zahtevam
– dovoljeni so vsi posegi v prostor, ki predstavljajo tehnološko in ekološko izboljšavo obstoječega stanja.
Pogoji za posege na obstoječih objektih so enaki kot pogoji za novogradnje
– glede na obstoječo visoko izrabo prostora je novi indeks izrabe IF, predpisan z 12. členom tega odloka, lahko večji od 1
– prometna dostopnost je s Cf1, C12 in C13; s C12 za parkirišče
– za območje F2a je treba, skladno z zakonom o varovanju okolja, izdelati sanacijski program, ki je pogoj za vse posege v prostor razen za vzdrževalna dela.
F2b
– lega objekta je taka, da sodeluje pri oblikovanju prostora Celovške ceste, fasade proti obodnim cestam morajo biti oblikovane aktivno.
– fasade objektov na Cesto v Kleče naj bodo solidno oblikovane
– prometna dostopnost je s Cf3 ter s C16
F2c
– nadzidava obstoječega objekta v križišču Celovške ceste in ulice Jožeta Jame mora upoštevati pogoje upravljalca magistralnega plinovoda
– oblikovanje in zasnova trga morata upoštevati obstoječ podhod pod Celovško cesto
– obstoječi drevoredi ob Cesti v Kleče naj postanejo integralni del parka 1
– prometna dostopnost s Cf3, sCf2 in s C15
F3
– prometna dostopnost s C 16 ter Cf5
F4
– dostop je s ceste C16 in Cf4a
F5
– novogradnja v okviru pogojne gradbene linije je možna samo ob zagotoviti potrebnih parkirnih mest s podzemno izrabo
– prometna dostopnost je s C17
F6
– prometna dostopnost je s Cf5
F7
– pogoj, za novogradnjo je rušitev obstoječih dotrajanih objektov
– prometna dostopnost je s C19
F8
– prometna dostopnost je s Cf5, s Cf6 je dovoljen samo urgentni dostop
F9
– prometna dostopnost je s Cf6
F10
– prometni dostop je s Cf6
F11
– novogradnje so možne samo v okviru pogojne gradbene linije in ob zagotovitvi normativno potrebnih parkirnih mest s podzemno izrabo
– prometna dostopnost je s C17, s Cf6 samo urgentni dovoz
F12
– ploščad 1, ki sega samo delno v F12, mora biti zasnovana skupaj z F13
– prometna dostopnost je s C17 in s C15
F13
– zasnova ploščadi 1 skupna za F12 in F13
– zunanja ureditev ob C18 (Devova ulica) z drevoredi mora biti zasnovana kot del celote parka 2
– prometna dostopnost je s C17 in s C18
F14
– ob prizidavi obstoječega objekta ob Devovi ulici je treba preurediti parkirišče ob Cesti ljubljanske brigade tako, da ne bo presegalo regulacijske linije
– prometna dostopnost je s C19 in C10
F15
– pogojno gradbeno mejo je možno izrabiti izključno v primeru povečave sosednje funkcionalne enote F16 (z odkupom zemljišč in objektov v tej funkcionalni enoti)
– prometna dostopnost je s C19
F16
– pogojno severno gradbeno mejo je možno upoštevati le ob predhodnem odkupu zemljišča in objektov v F15, zahodno pogojno gradbeno mejo pa ob drugačni lokaciji in zasnovi parkirišča
– prometna dostopnost je s Cfl3 in C19
F17
– ureditev in zasaditev proste površine, ki bo nastala z rušenjem obstoječega objekta ob Devovi ulici, mora postati del enotno oblikovanega parka 2
– prometna dostopnost je s Cfl3 in C18
F18
– za obstoječe ekološko problematične dejavnosti (skladišče nevarnih snovi, lakirnica s pripadajočo čistilno napravo) je treba izdelati sanacijski program. Dovoljeni so le posegi v prostor, ki izboljšujejo sedanje proizvodno ekološke razmere
– pogojno gradbeno mejo je možno uporabiti le pri drugačni zasnovi parkirišč
– prometna dostopnost je s C23, s C20 in s C10
F19
– na obstoječih objektih so dovoljena redna vzdrževalna dela in adaptacije v okviru obstoječih gabaritov
– spremembe obstoječih dejavnosti so dovoljene skladno s 7. členom tega odloka
– novogradnje so dovoljene samo v primeru predhodne rušitve vseh obstoječih objektov. Sočasno je treba urediti ploščad 2, nezazidano površino ob Bravničarjevi ulici pa urediti in zasaditi kot del parka 3
– prometna dostopnost je s C20
F20a, F20b
– prometna dostopnost je s Cf7a, Cf7b in C24b
F21
– povečava ekološko problematične proizvodnje ni dovoljena
– prometna dostopnost je s C24a in Cf 8;
F22
– za tiskarsko dejavnost velja, da mora količinska in kakovostna dopolnitev obstoječe dejavnosti upoštevati vse potrebne ekološko-sanacijske ukrepe, emisija etanola pa ne sme preseči 500 mg/m3
– prometna dostopnost je s C9 in C23,s C24a samo za parkirišče, s Cf8 pa samo urgenca
F23
– obstoječi uvoz iz Cf8 je treba ukiniti; predvidi se uvoz s Cf12, ki ob prestavitvi obstoječe pralnice osebnih vozil lahko postane javna cesta
F24
– dovoljene so vse namembnosti določene v 7. členu tega odloka, ki sodijo v sklop bencinskega servisa, razen nastanitvene in hotelske
– kapaciteta rezervoarjev bencinske črpalke se ne sme povečevati
F25
– prometna dostopnost je s C8 in s Cf12
F26
– prometna dostopnost s Cf11, možna tudi s Cf12 v primeru, če ta postane javna cesta
F27
– prometna dostopnost s Cf11
F28
– izdelati je treba sanacijski program in izvesti sanacijo (zmanjševanje ali opustitev nečistih dejavnosti, izboljšanje tehnoloških postopkov, sprememba programov), povečevanje dejavnosti, ki ogrožajo okolje ni dovoljeno; novi proizvodni objekti so dovoljeni le ob rušitvi starih
– prometna dostopnost je s Cf11 in s Cf10, možna je tudi s CF12 v primeru, če ta postane javna cesta
F29
– prometna dostopnost je s Cf10
F30a
– izdelati je treba sanacijski program in omejiti ali ukiniti uporabo snovi, ki lahko ogrožajo podtalnico
– v obstoječih objektih in na zunanjih površinah so dovoljeni le sanacijski posegi
– črpalka, ki je namenjena za shranjevanje in točenje dieselskega goriva za lasten avtopark se ne sme povečati
– za gradnjo dvoetažne garaže je treba pridobiti strokovno mnenje o zaščiti podtalnice
– obvezna je zasaditev drevoreda ob južni regulacijski liniji
– prometna dostopnost je s Cf11
F30b
– prometna dostopnost je s CF10

Promet
Cestni odseki označeni s C (od 1 do 25) v arhitektonsko-zazidalni situaciji so javne površine namenjene prometu.
Odseki Cf (od 1 do 13) so površine namenjene prometu (cesta ali pot) za več funkcionalnih enot (ali gradbenih parcel) z elementi in možnostjo javne uporabe.

Predvideni profili za posamezne cestne odseke so naslednji:
– C1, C2, C3, C4, C5 – Celovška cesta
• do izdelave lokacijskega načrta so dovoljena vzdrževalna dela in urejanje zelenih površin
– C 6 – severna servisna cesta mestne obvoznice
• vozišče, zelenica 1,50 m, dvosmerna kolesarska steza 2 m, pločnik 1,30 m, zelenica, dopolnjen drevored po robu F 30 a in F30 b
– C 7 (severna servisna cesta mestne obvoznice)
• se ureja po pogojih PIA za Severno obvoznico
– C 8, C 9, C 10, C 11, C 12 – Cesta Ljubljanske brigade
• širina cestišča 7 m, na severovzhodni strani vozišča zelenica ca. 1,50 m (do meje območja, ki se ureja z LN za 2. tir gorenjske železniške proge), na jugozahodni strani cestišča pločnik 2,30 m, zelenica 4,50 m z drevoredom, dvosmerna kolesarska steza 2,50 m, zelenica z drevoredom 2 m
– C 13, C 14 – Ulica Jožeta Jame
• širina vozišča 7 m, obojestranski pločnik 1,50 m
– C 15 – Cesta v Kleče
– vozišče 6,50 m, obojestranski pločnik 1,90 m, obojestranska zelenica 3,50 m z drevoredi kot del dopolnjene parkovne ureditve – park 1
– C 16 – Cesta v Kleče
• vozišče 6,50 m, obojestransko vzdolžno parkiranje 2 m, obojestranska zelenica z drevoredom 1,50 m, pločnik 2 m; ob Stanovanjski enoti pločnik 2 m in zelenica 2 m brez drevoreda
– C 17
• vozišče 6 m, ob F 12 in F 13 pločnik 2 m, zelenica z dopolnjenim drevoredom 3 m; ob F5 in F11 pločnik 2m in zelenica z dopolnjenim drevoredom ob F10 pa pločnik 2 m
– C 18 – Devova ulica
• vozišče 7 m, ob F 17 pločnik 1,90 m, zelenica 2 m; ob F 13 poševna parkirna mesta 4,50 m, pločnik 1,50 m, drevored kot del drevesne zasaditve (park 2)
– C 19 – Devova ulica
• vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 m (med F 9, F 10 in F 15), med F 7 in F14 obojestranski pločnik 2 ter zelenici po 2,50 m z obstoječim in dopolnjenim drevoredom
– C 20
• vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 m in zelenicama po 2,50 m z obstoječim in novim drevoredom
– C 21 – Bravničarjeva ulica
• vozišče od 9 m – 12 m z obojestranskim pločnikom 2 m ter zelenico 3,50 m z drevoredom, ki je del drevesne zasaditve parka 3)
– C 22 – Bravničarjeva ulica
• vozišče 9 m z obojestranskim pločnikom 2 m in zelenico 2,50 m z obstoječim in novim drevoredom
– C 23 – Bravničarjeva ulica
• vozišče 9 m z obojestranskim pločnikom 2 m in zelenico 2,50 m ob F18 ter 1,50 m ob F22 z obstoječim in novim drevoredom
-C 24 a – Babnikova ulica.
• vozišče 7 m, obojestranski pločnik 2 m
– C 24 b – Kumerdejeva ulica
• vozišče 6 m, enostranski pločnik ob F 20 b 2 m, nov drevored po robu F 23
– C 24 c – rekonstrukcija obstoječe ceste s premaknitvijo osi ceste
• vozišče 7 m, pločnik ob F 24 2 m, ob F 23 pravokotno parkiranje 5 m z novim drevoredom, pločnik 2 m
– C 25
• vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 m (rekonstrukcija obstoječega priključka povezana z eventualno prestavitvijo avtopralnice oziroma realizacije Cf 12)
– Cf 1 – prestavitev obstoječega cestnega priključka za F1a, F1b, F2a in F2c vezana na rekonstrukcijo ulice Jožeta Jame
• vozišče 10 m, obojestranski pločnik 2 m
– Cf 2 – cestni priključek za F1b in F2c
• vozišče 7 m z enostranskim pločnikom 2 m
– Cf 3 – nov cestni priključek za F2 b in F2 c
– Cf 4a – cestni priključek za gradbene parcele v F4
• vozišče 4 m z enostranskim pločnikom 1 m ob F4
– Cf 4b – peš pot 3 m
– Cf 5 – cestni priključek za gradbene parcele v F 9 in F 10 ter izključno intervencijski dostop za F 8 in F 11
– Cf 7a – cestni priključek za gradbene parcele v F20a in F20 b – širina vozišča 4 m, obojestranski pločnik 1 m
– Cf 7b – pešpot z zelenico, utrjena za interventna vozila, 6 m
– Cf 8 – cestni priključek za gradbene parcele v F21 in izključno urgentni dostop za F 22
– Cf 9a – cestni priključek za dve gradbeni parceli v F20b
• cestišče 6 m, obojestranski pločnik 2 m
– Cf 9b – pešpot
• obojestranski hodnik 2 m, v sredi zelenica 6 m
– Cf 10 – cestni priključek za F 29, F 30b in F 28
• cestišče 7 m, obojestranski pločnik 2 m, obojestranska zelenica 1,50 m
– Cf 11 – cestni priključek za F 30 a, F 28, F 26 in F 27
• vozišče 7 m, obojestranski pločnik 1,20 m, zelenica ob F27 2 m, ob F30 a in F28 3,50 m, drevored obojestranski
– Cf 12 nova interna cesta
• vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 m in zelenico 3 m z drevoredom in razsvetljavo
– Cf 13 nova interna cesta
• vozišče 7 m z obojestranskim pločnikom 2 in zelenico 2 z drevoredom ter razsvetljavo.

Ureditev parkirišč (na terenu in ploščadih) je za funkcionalne enote F2 c, F 12, F 13, F 17, F 19, F 24, F 29 in F 30 bo treba izvesti na podlagi določil arhitektonsko-zazidalne in prometno-tehnične situacije, ki sta sestavni del tega odloka. Za te funkcionalne enote je treba preostale manjkajoče kapacitete izračunane po veljavnih normah zagotoviti v eni do dveh kletnih etažah. Obvezno je tudi vsaj enovrstno parkiranje na robu funkcionalnih enot, ki mejijo na cestne odseke C 8, C 9, C 10 in C 11 (Cesta ljubljanske brigade). Obvezna so vsa parkirna mesta v sklopu javnih površin, ki so označena na arhitektonsko-zazidalni ter prometno-tehnični situaciji navedenih v 2. členu odloka.
Pri vseh novogradnjah ali spremembi namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v okviru funkcionalne enote oziroma parcele uporabnika.
V primeru, ko ima uporabnik v lasti zemljišče v dveh funkcionalnih enotah, mora seštevek parkirnih mest po posameznih funkcionalnih enotah zadostiti njegovim potrebam.
Deficit parkirnih površin je možno nadomestiti tudi v sosednji funkcionalni enoti, ob soglasju uporabnika te enote.
Eventualna skupna rešitev mirujočega prometa za več funkcionalnih enot mora biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom.

Kanalizacija
Kanalizacija za obravnavano območje je mešanega sistema. Ciste meteorne vode lahko ponikajo. Meteorne vode iz utrjenih prometnih površin ter odpadne vode iz objektov je treba speljati v javno kanalizacijo. Kanalizacijo iz pritličja in nadstropij je možno priključiti gravitacijsko, kanalizacijo iz kletnih prostorov je treba speljati preko črpalke ali preko povratne zaklopke. Tehnološke vode, ki so agresivne ali vsebujejo druge škodljive snovi je treba pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti oziroma nevtralizirati.

Vodovod in hidrantno omrežje
Celotno območje se napaja iz javnega vodovoda. Za predvideno gradnjo je treba dopolniti obstoječo hidrantno mrežo. Na večjih gradbenih kompleksih je treba poleg javnega omrežja za zagotavljanje požarne varnosti, zgraditi tudi interno hidrantno mrežo. Kjer poteka javni vodovod po privatnih parcelah, mora lastnik parcele zagotoviti vzdrževalcem vodovoda neposredni dostop do omrežja ali objektov.
Za zadostno požarno zaščito celotnega območja je treba ob severni obvoznici zgraditi načrtovani vodovod m 600 mm.

Vročevod
Za oskrbo s toplotno energijo je zgrajeno primarno vročevodno omrežje, na katero je s sekundarnimi vodi priključen del uporabnikov. Primarno vročevodno omrežje zadošča za oskrbo predvidene porabe.
Območje prečka primarni vročevod DN 300, ki napaja širše območje občine Ljubljana Šiška. Ta vročevod bo treba v istem trasnem poteku rekonstruirati oziroma povečati dimenzije na DN 450.
Vsi uporabniki v tem območju morajo za ogrevanje uporabljati izključno vročevodno omrežje. Do izgradnje sekundarnega vročevodnega omrežja so izjemoma dovoljeni tudi drugi načini ogrevanja individualnih stanovanjskih objektov.

Plinovod
Obstoječe plinovodno omrežje za potrebe gospodinjstev in proizvodnih dejavnosti je treba razširiti.

Električno omrežje
Na območju ŠP 4/1-1 Avtotehna je treba dograditi obstoječe električno omrežje in zgraditi nove transformatorske postaje. Vse povezave bodo izvedene z zemeljskim kablom ali s kabelsko kanalizacijo.

PTT omrežje
Na celotnem obravnavanem območju je treba poleg gradnje prevezav znotraj območja, razširiti kapacitete centrale in obstoječe kabelske kanalizacije od centrale do obravnavanega območja.

Javna razsvetljava
Vse javne prometne površine, parkirne površine in površine namenjene pešcem je potrebno opremiti z javno razsvetljavo.
Zunanja razsvetljava območij, ki niso javnega značaja, bo interna in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Enako velja za delovno in dodatno varnostno razsvetljavo ob objektih.

Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku tras in njih dimenzioniranju.

Območje urejanja ŠP 4-1/1 Avtotehna leži v III. varstvenem pasu vodnih virov, za katerega veljajo določila odloka o varstvu vodnih virov pitne vode.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede varstva voda in zaščite okolja.
Pogoj za nove posege v prostor je ekološka sanacija obstoječega stanja v posamezno funkcionalni enoti.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje, ki bo kot strokovno gradivo podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma za določitev pogojev za:
– varovanje vodnih virov
– varstvo pred prekomernim hrupom
– varstvo voda
– zaščito pred požarom oziroma eksplozijo
– zagotovitev svetlobnotehničnih normativov.

Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno dostopna, praviloma locirana znotraj funkcionalne enote oziroma gradbene parcele povzročiteljev komunalnih odpadkov.
Posebne odpadke je možno, pred končno dispozicijo ali nevtralizacijo kot bo to rešeno na nivoju mesta, regije ali republike, začasno skladiščiti samo na za to posebno opremljenih in določenih mestih v okviru posamezne funkcionalne enote.

V območju ŠP 4/1 – Avtotehna dovoljene vrednosti hrupa v 50-metrskem pasu ob Celovški cesti, severni obvoznici, ob ulici Jožeta Jame in ob gorenjski železnici ne smejo presegati vrednosti IV. stopnje zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore.
V območju med varstvenimi pasovi obodnih prometnic vrednosti hrupa ne smejo presegati VI. stopnje zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore.
V območju stanovanjskih objektov vrednosti hrupa ne smejo presegati vrednosti IV. stopnje zahtevnosti po odloku o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore.

Pri vseh posegih v prostor morajo biti predvideni elementi varovanja pred prekomernim onesnaževanjem zraka, upoštevajoč določbe o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak.
Emisije je potrebno redno kontrolirati z meritvami in sanirati obstoječe obrate, ki prekomerno onesnažujejo zrak.

Območje urejanja se nahaja v območju III. varstvenega pasu vodnih virov.
Za vse posege v prostor je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti mnenje pristojne institucije o vplivu posega na podtalnico.
Objekti in zunanje površine v območju urejanja morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaženje podtalnice in vodotokov. Objekti in pretakališča morajo biti zasnovani po principu lovilnih skled, vse zunanje vozne površine morajo biti asfaltirane, kanalizacija pa zgrajena tako, da zadrži eventualno izlitje škodljivih snovi in požarnih vod.
V območju je mešan sistem kanalizacijskega omrežja, preko katerega se odvajajo odpadne sanitarne vode, predhodno očiščene tehnološke odpadne vode in meteorne vode z utrjenih površin, ki se vodijo preko lovilcev olj. Čiste meteorne vode s streh in zelenic se odvajajo v ponikovalnico.

– Gradnje in zunanje ureditve v različnih funkcionalnih enotah niso v časovni soodvisnosti.
– Objekte v posamezni funkcionalni enoti je dopustno graditi postopno, s pripadajočo zunanjo ureditvijo, v prvi etapi naj se gradijo objekti na obodu območij, ob javnih prostorih (ceste, ulice).
– Funkcionalne enote F2c, F12, F13, F19, F24, F29 morajo biti zgrajene v enovitih etapah.
– Objekti v F30b se lahko zgradijo v dveh etapah, ki nista v časovni soodvisnosti (stolpnica in paviljonski objekt).
– V funkcionalnih enotah F2c, F17 in F19 je potrebno pred izgradnjo novih objektov porušiti vse obstoječe, tudi tiste, ki so izven gradbene meje ali linije.

Za vsako funkcionalno enoto je treba pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati strokovno gradivo, ki mora utemeljiti prostorske posege. Strokovno gradivo mora vsebovati utemeljitev predlagane lokacije glede namembnosti, gabaritnih določil, dovoljeno izrabo IF ter ostalih določil tega odloka. Strokovno gradivo mora vsebovati idejne zasnove objektov in ureditve zunanjih površin. Za proizvodne objekte pa še zasnovo tehnologije ter oceno vpliva na okolje.
Funkcionalno enoto je možno v strokovnem gradivu deliti (v primeru delitve osnovne parcele na dve ali več manjših). Tudi v takem primeru veljajo določila, ki se nanašajo na celotno funkcionalno enoto (predvsem faktor izrabe).
Za funkcionalno enoto, ki vsebuje dve ali več parcel različnih lastnikov velja, da mora biti strokovno gradivo izdelano v soglasju z vsemi lastniki parcel.

Investitorji in izvajalci so dolžni sočasno z izgradnjo posameznih objektov izvesti komunalne priključke in zunanjo ureditev območja.
Obveznost investitorja je zmanjšanje negativnih vplivov na okolje pri svojih dejavnostih.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, pri zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje Ljubljana, pri geodetski upravi mesta Ljubljane ter pri krajevnih skupnostih Dravlje in Šentvid.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe Ljubljana – Urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto S4 Dravlje (Uradni list RS, št. 58/92) v delih, ki se nanašajo na območje urejanja ŠP4/1-1 – Avtotehna.