Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 26/92), 5. člena Odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 11/90 in 23/90) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zborov, dne 24. 11. 1993 sprejela

Prazgodovinsko gradišče in gomilno grobišče na Magdalenski gori nad Šmarje-Sapom se kot visoko ovrednoteno arheološko najdišče zaradi izjemnih kulturnih, zgodovinskih. znanstvenih in krajinskih vrednot v skladu s 16. členom Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 26/92) razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arheološki spomenik.
Podružnična cerkev sv. Magdalene se razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arhitekturni in umetnostni spomenik.

Namen razglasitve je zavarovanje kulturnih, znanstvenih in zgodovinskih vrednot arheološke, arhitekturne in umetnostne dediščine na tem območju.

Meje spomenika potekajo:
Na severni strani meja poteka po severnih robovih parcel št. 1237, 1238, 1460, 1456 in 1449 (vse k.o. Sela). Na severovzhodnem vogalu zadnje parcele meja zavije proti jugu in teče po vzhodnih robovih parcel št. 1449. 1445, 1426, 1425, 1425/14, 1425/15, 1425/2, 1404/2, 1404/3, 1405/1, 1406/2, 1379, 1377, 1369, 1366, 1362, 1360, 1359, 1350/2, 1349, 1348, 1347/2, 1347/1 in severnem robu parcele št. 1668. Tu meja preskoči v k.o. Stranska vas in teče po robovih parcel št. 350, 349, 385, 384, 383, 382. 380, 401/1, 403 in 400/1. Na jugozahodnem vogalu zadnje parcele prestopi meja nazaj v k.o. Sela in teče večinoma po jugozahodnih robovih parcel št. 1342, 1289, 1290, 1288, 1284, 1283, 1282, 1270; 1264, 843, 844, 1254/4, 1254/3, 1254/2, 1254/1, 851/1, nato po severnih robovih parcel št. 851/2, 1254/1, 1254/2, 1254/3, 1254/4, 1253/5 in 1253/4. Tu zavije meja ponovno proti severu po zahodnih robovih parcel št.-1252/12, 1249/1, 1247, 1245, 1244, 1243,
1242 in 1237, kjer se na severozahodnem vogalu zadnje parcele sklene.
Karta v merilu 1: 5000 z vrisano mejo spomenika in mejami različnih varstvenih režimov je kot priloga sestavni del tega odloka.

Za območje arheološkega spomenika veljata prvi in drugi varstveni režim, in sicer:
– prvi varstveni režim velja za naslednje parcele:

Na navedenih parcelah razen tradicionalne kmetijsko-gozdarske izrabe ni dovoljeno nikakršno poseganje v prostor oziroma v zemeljske plasti. Varujemo torej neokrnjene vse spomeniške lastnosti, arheološke, dediščine, njeno kulturno vrednost, pa tudi snov, ki je z njo povezana. Vsi posegi se podrejajo spomeniški pričevalnosti in spomeniški funkciji. V sklop varovanja sodi tudi načelna nezazidljivost prazgodovinskega gradišča in gomilnega grobišča, se pravi gomil samih in prostora med njimi ter okolice.
– drugi varstveni režim velja za naslednje parcele:

Na teh parcelah so spremembe v prostoru možne šele po izvedbi zaščitnih arheoloških raziskav terena in to le v primeru, če pri tem ugotovljena vrednost arheološke dediščine ne presega pričakovane. V nasprotnem primeru velja tudi za to območje oziroma del območja najstrožji varstveni režim.
Za arhitekturni in umetnostni spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih in estetskih vrednot, kar pomeni stalno in redno vzdrževanje dobro ohranjenih sestavin ter sanacijo ogroženih ali propadajočih. Novi posegi morajo služiti ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika.

V območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim arheološkega terena. Dovoljeni so le strokovni in znanstveni posegi, ki so namenjeni nadaljnjim raziskavam in izboljšavi estetskega oziroma vizualnega stanja spomenika. Druge spremembe v prostoru so možne le glede na naravo in vrednost arheološke dediščine, kot je to opredeljeno v posameznih varstvenih režimih. Vsaka sprememba prostora v območju spomenika mora biti poprej širše družbeno verificirana in je zanjo treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Spomenik in okolica, ki je s spomenikom vizualno povezana, se urejata s posebnimi strokovnimi podlagami. Meje takšnega načrta so predmet posebne strokovne preverbe.
Arheološki spomenik ima prvenstveno pedagoško-znanstveno funkcijo. Spomenik oziroma arheološki objekti morajo biti dostopni širši javnosti.
Arhitekturni in umetnostni spomenik, to je podružnična cerkev sv. Magdalene, je v sakralni rabi.
Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnosti spomenikov, je povzročitelj teh posegov kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe na spomeniku, ki so s tem nastale, pa mora odstraniti in prizadeti teren sanirati v prejšnje stanje.

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti arheološkega spomenika.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Oddelek za prostor občine Grosuplje.

V skladu z drugim odstavkom 24. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86. ter Uradni list RS, št. 26/92) se spomenik označi na način, kot ga predpisuje pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).
Občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z imetniki pravice uporabe oziroma lastniki v skladu s 4. členom tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.