Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 26/92), 5. člena Odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 11/90 in 23/90) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zborov, dne 24. 11. 1993 sprejela

Prazgodovinsko gradišče in gomilno ter piano grobišče pri zaselkih Vir, Griže, Pristavlja vas, Vrhpolje in Glogovica pri Stični, se kot visoko ovrednoteno arheološko najdišče zaradi izjemnih kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih in krajinskih vrednot v skladu s 16. členom Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86) razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arheološki spomenik.

Namen razglasitve je zavarovanje kulturnih, znanstvenih in zgodovinskih vrednot arheološke dediščine na tem območju.

Meje spomenika potekajo:
Na severni strani poteka meja po poti Stična -Pristavlja vas, in sicer po severnih robovih parcel št. 514, 513, 501, 500, 502, 509, 508 (vse k.o. Stična), 569, 572/1, 573,. 575, 484, 483, 481/1, 482, 488, 487/1, 489, 466, 464 in 426 (vse k.o. Šentvid), kjer na severovzhodnem vogalu zadnje parcele zavije proti jugu in teče po vzhodnih robovih parcel št. 462, 461/4, 465, 467, 491, 501,. 502, 503, 516, 517 in 519. Tu prestopi cesto Ivančna Gorica-Šentvid in poteka v k.o. Radohova vas po robovih parcel št. 302/2, 302/1, 296/1, 294, 292, 275/3, 273, 194/3, 182/2, 182/1, 177, 178,.128, 134, 141, 142, 139/2, 145/1, 145/2 in 145/3, kjer doseže najjužnejšo točko. Nato teče proti zahodu ob železniški progi Ljubljana – Novo mesto, in sicer po južni strani parcel štev. 151,. 152/1, 114/1, 113/2, 115/1 in 116/1. Na jugozahodnem vogalu parcele št. 59/1 se meja usmeri proti severu in teče po zahodnih robovih parcel št. 59/1, 32/1, 16/1, 14/1, 9/2, 13/9, 13/8 in 10/2, kjer prestopi v k.o. Stična. Meja se nadaljuje po zahodnih robovih parcel št. 751/2, 750/1,.750/17, 750/12, 750/9, 750/2, 756, 745, 744, 709/1, 710/14, 710/5, 710/4, 710/1, 710/7, 715/3, 715/2, 711/53, 711/13, 711/6, 711/5, 712/7, 712/8, 524, 522, 519, 517 in 514, kjer se na severozahodnem vogalu zadnje parcele sklene.
Karta v merilu 1: 5000 z vrisano mejo spomenika in mejami različnih varstvenih režimov je kot priloga sestavni del tega odloka.

Za območje arheološkega spomenika veljajo vsi trije varstveni režimi, in sicer:
– prvi varstveni režim velja za naslednje parcele:

Poleg navedenih parcel velja prvi varstveni režim tudi za ožje območje gomil na parcelah, ki so sicer varovane z drugim varstvenim režimom. Te parcele so:

Na navedenih parcelah razen tradicionalne kmetijsko-gozdarske izrabe ni dovoljeno nikakršno poseganje v prostor oziroma v zemeljske plasti. Varujemo torej neokrnjene vse spomeniške lastnosti arheološke dediščine, njeno kulturno vrednost, pa tudi snov, ki je z njo povezana. Vsi posegi se podrejajo spomeniški pričevalnosti in spomeniški funkciji. V sklop varovanja sodi tudi načelna nezazidljivost vsega območja, upoštevajoč pri tem seveda zatečeno stanje.

Na teh parcelah so spremembe v prostoru možne šele po izvedbi zaščitnih arheoloških raziskav terena in to le v primeru, če pri tem ugotovljena vrednost arheološke dediščine ne presega pričakovane. V nasprotnem primeru velja tudi za to območje oziroma del območja najstrožji varstveni režim. Najstrožji varstveni režim velja za ožje območje gomil na teh parcelah (glej predhodno alineo).
– tretji varstveni režim velja za naslednje parcele:

Na teh parcelah je predviden le arheološki nadzor nad posegi v prostor oziroma zemeljske plasti. Spremembe v prostoru so torej možne ob zadostitvi tega pogoja.

V območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim arheološkega terena. Dovoljeni so le strokovni in znanstveni posegi, ki so namenjeni nadaljnjim raziskavam in izboljšavi estetskega oziroma vizualnega stanja spomenika. Druge spremembe v prostor so možne le glede na naravo in vrednost arheološke dediščine, kot je to opredeljeno v posameznih varstvenih režimih. Vsaka sprememba prostora v območju spomenika mora biti poprej širše družbeno verificirana in je zanjo treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Spomenik in okolica, ki je s spomenikom vizualno povezana, se urejata s posebnimi strokovnimi podlagami. Meje takšnega načrta so predmet posebne strokovne preverbe.
Spomenik ima prvenstveno pedagoško-znanstveno funkcijo. Spomenik oziroma arheološki objekti morajo biti dostopni širši javnosti.
Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnosti spomenika, je povzročitelj teh posegov kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe na spomeniku, ki so s tem nastale, pa mora odstraniti in prizadeti teren sanirati v prejšnje stanje.

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti arheološkega spomenika.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Oddelek za prostor občine Grosuplje.

V skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86) se spomenik označi na način, kot ga predpisuje Pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti (Uradni lisi SRS, št. 33/85).
Občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z imetniki pravice uporabe oziroma lastniki v skladu s 4. členom tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.