Na podlagi tretjega odstavka 101. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve

Ta pravilnik določa metodologijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: cene), ki se v skladu z normativi in standardi iz drugega odstavka 11. člena zakona o socialnem varstvu izvajajo kot javna služba.
Po tej metodologiji oblikujejo cene javni socialnovarstveni zavodi in drugi koncesionarni izvajalci, kadar opravljajo storitve javne službe iz prvega odstavka 42. člena zakona o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).

Elementi za oblikovanje in izračun cene so:
– stroški za plače,
– prispevki delodajalca,
– materialni stroški,
– amortizacija.

Stroški za plače se določijo po kalkulativnih osnovah in merilih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba za področje socialnega varstva.

Prispevki delodajalca se določijo po kalkulativnih osnovah in stopnjah, ki jih določa zakon ali na zakonu temelječ predpis.

Materialni stroški se določijo za:
– porabljeno energijo,
– živila,
– čistilna, pralna sredstva,
– najemnine po najemni pogodbi,
– redno vzdrževanje in drobni inventar,
– higienske pripomočke za redno vzdrževanje osebne higiene oskrbovancev,
– ostale namene (pisarniški material, komunalne storitve, prevozne storitve, ptt stroški, registracija vozil, strokovna literatura).

Amortizacija se obračunava po minimalnih stopnjah, ki jih določa zakon za naslednje skupine osnovnih sredstev:
– zgradbe in ostale nepremičnine,
– delovne priprave in stroji,
– oprema in pohištvo,
– vozila.

Med elemente cene po tej metodologiji ne sodijo:
– stroški za investicijsko vzdrževanje, ki jih izvajalcu v. skladu z zakonom zagotavlja ustanovitelj, in
– stroški za dejavnosti, ki niso javna služba.

Cene, oblikovane po tej metodologiji, se usklajujejo po naslednjih merilih:
– stroški za plače, skladno s spremembami izhodiščnih osnov za delavce v javnih zavodih,
– prispevki delodajalca, skladno s spremembami zakona ali na njem temelječega predpisa,
– materialni stroški, skladno z uradno ugotovljeno rastjo cen na drobno,
– amortizacija, skladno s spremembami zakona.
Uskladitev se opravi ob koncu vsakega trimesečja, oziroma v naslednjem mesecu po tem, ko cena oblikovana po merilih iz prejšnjega odstavka preseže 5 odstotno rast.
V primeru, da do uskladitve ne pride na način iz prejšnjega odstavka, se pri naslednji uskladitvi lahko upošteva kumulativna rast cen.

Dokler ne bodo določeni normativi in standardi, se cena posamezne socialnovarstvene storitve oblikuje na naslednji način:
1. za storitve prve socialne pomoči, osebne pomoči, pomoči družini za dom ter pomoči družini na domu, ki jih opravljajo centri za socialno delo, tako da se upoštevajo:
– stroški za plače zaposlenih po številu in kadrovski strukturi kot so veljale na dan 31. 1. 1994 v skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost socialnega varstva,
– materialni stroški v višini 20% plače na zaposlenega;
2. za storitve institucionalnega varstva cene oskrbnega dne, ki so veljale na dan 28. 2. 1994;
3. za rejnine se upoštevajo merila iz Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za določanje rejnine in o plačevanju rejnine (Uradni list SRS, št. 22/86).
Če za posamezno storitev institucionalnega varstva cena na dan 28. 2. 1994 ni bila oblikovana, se oblikuje cena v skladu s tem pravilnikom, vendar tako, da ne preseže poprečne cene, ki jo za enako storitev na nivoju države ugotovi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Za novo socialnovarstveno storitev iz okvira javne službe, ki se doslej ni opravljala, se cena določi po določbah tega pravilnika, izvajalec take storitve pa mora ustanovitelju priložiti natančno analizo cene.
Cene, ki se oblikujejo na način iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, se usklajujejo v skladu z 8. členom tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati 1. marca 1994.