Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in na podlagi določil Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji zborov dne 9. 12. 1993, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zborov dne 22. 12. 1993 ter Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. 1. 1994 in na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 1. 1994 sprejela

Spremeni in dopolni se družbeni plan občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 27-1418/93, 56-2607/93 in 40-1998/93).
Programsko zasnovo je izdelal Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje Ljubljana v novembru 1993, pod št. projekta 11-288/93.

Programska zasnova vključuje območja urejanja vzhodne avtoceste na odseku Malence – Šentjakob (v nadaljnjem besedilu: vzhodna avtocesta) in dela severne obvozne ceste na odseku od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: severna obvozna cesta). Območja urejanja se nahajajo v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik.
Območje programske zasnove vzhodne avtoceste in severne obvozne ceste vključuje:
– območja urejanja:
vzhodna avtocesta:
BT 7/1 avtocesta
MT 3/1 avtocesta
MT 4/3 avtocesta
MT 5/1 avtocesta
MT 6/1 avtocesta
VT 4/1 avtocesta
severna obvozna cesta:
BT 3/1 obvoznica
MT 1/2 obvoznica
MT 4/2 obvoznica
z območji priključkov na vzhodno avtocesto in severno obvozno cesto (cestni svet),
– območja posegov izven cestnega sveta (območja rekultivacije po izgradnji ceste),
– območja posegov izven cestnega sveta (deviacije lokalnega značaja).
Območje, ki ga obravnava programska zasnova vzhodne avtoceste in severne obvozne ceste, meji na tale območja urejanja:
severna obvozna cesta:
– Bežigrad: BT 4/1 obvoznica, BR 4/1 Hipodrom, BR 3/3 Novi stadion, BS 4/5 Tomačevo.
– Moste-Polje: MS 1/3 Nove Jarše, MP 1/2 Javna skladišča, MP 4/1 Letališče.
vzhodna avtocesta:
– Moste-Polje: MS 3/3-4 Sneberje, MS 7/1 Zgornja Zadobrova, MP 4/1 Letališče, MT 4/1-2 območje Žg, MT 4/1-4 Južni povezovalni tir, MT 7/1 območje Žg, MM 5/2 Slape, MO 5/1 Studenec, MS 8/1 Slape, MS 8/2 Polje, MI 5/1 Studenec, MR 6/3 Fužine, MO 6/1 Litijska cesta, MS 6/8 Bizovik, MR 6/4 Bizovik.
V občini Ljubljana Vič-Rudnik je vključen v območje urejanja vzhodne avtoceste razcep Malence, od že zgrajene prometne pentlje na dolenjski avtocesti proti meji z občino Moste-Polje, v k.o. Rudnik. Objekt razcepa Malence preide proti severu v tunel pod hribom Golovec. Nad tunelom poteka meja med občinama Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Moste-Polje.
Iz tunela preide trasa avtoceste na območje k.o. Bizovik, nato poteka proti severu do Ljubljanice preko k.o. Dobrunje.
Od Ljubljanice proti Savi poteka trasa vzhodne avtoceste preko k.o. Slape in k.o. Zadobrova. Na Savi je meja med občinama Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Bežigrad. Severno od Save poteka trasa vzhodne avtoceste preko k.o. Podgorica do meje z občino Domžale.
Severna obvozna cesta poteka preko k.o. Šmartno ob Savi, k.o. Moste, k.o. Jarše (vse občina Ljubljana Moste-Polje) in k.o. Stožice, ki leži v območju občine Ljubljana Bežigrad.
Območja urejanja vzhodne avtoceste in severne obvozne ceste se nahajajo v KS Rudnik, KS Bizovik, KS Zadvor, KS Polje, KS Novo Polje, KS Zadobrova, KS Šmartno, KS Dušan Kveder Tomaž, KS Jože Moškrič, KS Šentjakob – Podgorica in KS Tomačevo – Jarše.

Vzhodna avtocesta
Trasa vzhodne avtoceste pričenja z razcepiščem Malence, ki povezuje priključka južne obvozne ceste in dolenjske avtoceste s priključkom vzhodne avtoceste. Za razcepiščem Malence preide trasa v smeri proti severu v dvocevni tunel Bizovik. Ob izstopu iz tunela premosti Bizoviško dolino z dvojnim (vzporednim) viaduktom, nadaljuje potek po zahodnem robu Dobrunjskega hriba, ki je pretežno poraščen z gozdom. Iz Dobrunjskega hriba se spusti trasa po nasipu in preko viadukta nad Dobrunjsko cesto, na dobrunjsko polje. Trasa avtoceste preide nato iz nasipa v podnožju viadukta v vkop, prečka dobrunjske njive, podide Litijsko cesto, prečka devastirano območje bivših gramoznic ob Litijski cesti in se povzpne na most preko Ljubljanice. Litijska cesta se priključuje na avtocesto s priključkom v obliki diamanta.
Od Ljubljanice proti severu poteka trasa avtoceste po nizkem nasipu in prečka pretežno kmetijske površine. V naselju Studenec naleti trasa ceste na naravno ježo, ki jo prečka v vkopu. V podvozu prečka tudi železniške tirne naprave.
Na območju priključka Zaloške ceste se trasa najbolj približa strnjenemu delu starega naselja Studenec. Od novega naselja Slape jo loči ca 100 m široki zeleni pas. Od Klinične bolnice za psihiatrijo je odmaknjena ca 150 m. Vzhodno od Klinične bolnice za psihiatrijo trasa avtoceste poseže v območje parka Studenec.
Zaloška cesta se priključuje na avtocesto s križiščem v obliki diamanta. Severno od križišča prečka avtocesto tudi Rjava cesta, ki se preko servisne cone MM 5/2 Slape priključuje na Zaloško cesto v križišču s Chengdujsko cesto.
Od priključka na Zaloško cesto potekata vzporedno z avtocesto proti severu do proizvodne cone Letališče vzhodna in zahodna servisna cesta. Vzhodna servisna cesta prečka v višini Letališke ceste avtocesto. Obe servisni cesti se na tem mestu navežeta na Letališko cesto. Priključek Zaloška cesta ima izjemno mestotvorno lego, zato bo treba novo namensko rabo prostora v širšem območju priključka zasnovati tako, da bo lahko izrabila prednosti, ki mu jih daje lega v prostoru.
Od železniških tirnih naprav do mostu preko Save poteka avtocesta v vkopu po kmetijskih in s posameznimi skupinami dreves poraščenih površinah tako, da jo od naselij Novo Polje in Zadobrova loči zeleni pas.
V Zadobrovi je razcepišče, v katerem se na vzhodno avtocesto priključuje severna obvozna cesta.
V nadaljnjem poteku prečka avtocesta Snebersko cesto v podvozu. V Sneberjih je priključek na avtocesto oblikovan kot poldiamant s priključnimi rampami proti jugu. Za smer proti severu bodo vozila uporabila današnji Šentjakobski most in priključek na Zasavski cesti, ki je načrtovan v obliki diamanta.
Od Zasavske ceste poteka trasa avtoceste do meje z občino Domžale v vkopu po pretežno kmetijskih površinah na vzhodnem robu naselja Podgorica.
Severna obvozna cesta
Severna obvozna cesta poteka od razcepa v Zadobrovi proti zahodu in se pri Javnih skladiščih obrne proti severozahodu, kjer podide Leskovškovo, Bratislavsko in Šmartinsko cesto in se nanje veže s priključkom v obliki raztegnjenega diamanta. V nadaljevanju podide Kopno pot, podaljška Jarške in Tomačevske ceste ter se z rekonstruiranim priključkom v Tomačevem združi z že zgrajeno severno obvozno cesto in črnuško vpadnico.
Trasa severne obvozne ceste razmejuje južno ležeči proizvodni coni Letališče in Javna skladišča ter stanovanjsko naselje Nove Jarše od kmetijskih površin na severu.
Dolžine posameznih odsekov cest znašajo:
– vzhodna avtocesta ca. 10.200 m (razcep Malence do meje z občino Domžale v Šentjakobu)
– severna obvoznica ca. 4.300 m (priključek Tomačevo, razcep Zadobrova)

Na območju vzhodne avtoceste so trije polni priključki: Litijska cesta, Zaloška cesta, Zasavska cesta in polpriključek Sneberje. Na severni obvozni cesti je polni priključek na Šmartinski cesti.
Na vzhodni avtocesti je priključek najvišjega reda na Zaloški cesti. Zaloška cesta je glavna nosilka razvoja vzhodnega dela mesta in ena najdaljših mestnih vpadnic. Njena mestotvorna funkcija se bo, po izgradnji vzhodne avtoceste, še okrepila. Na priključek Zaloške ceste se, preko obojestranskih servisnih cest, navezuje Letališka industrijska cona.
Priključka višjega reda sta na Zasavski in Litijski cesti. Na priključek z Zasavsko cesto gravitira severni in severovzhodni del mesta, ki leži severno od Save. Poleg tega se prek Zasavske ceste priključuje tudi Zasavje. Na priključek z Litijsko cesto gravitira območje vzhodnega dela mesta, ki leži južno od Ljubljanice. Zahodno od priključka leži močno potencialno poselitveno območje MO 6/1 Litijska cesta, namenjeno razvoju centralnih dejavnosti. Na priključek z Litijsko cesto se navezuje tudi širše poselitveno območje Zasavskega hribovja.
Priključek nižjega reda je v Sneberjih, kjer se na vzhodno avtocesto priključuje podaljšek nove Zadobrovške ceste. Na ta priključek gravitira severovzhodni del mesta, ki leži južno od Save. Zadobrovška cesta na odseku od tega priključka do Litijske ceste funkcionira kot servisna cesta in prek priključkov z Zadobrovško, Zaloško in Litijsko cesto napaja del mesta, ki leži vzhodno od vzhodne avtoceste. Priključek v Zadobrovi neposredno napaja tudi industrijsko in komunalno cono v Zalogu in centralno čistilno napravo Ljubljane. Priključek v Zadobrovi je izveden kot polpriključek za smer proti jugu.
Severna obvozna cesta bo na odseku od črnuške vpadnice do vzhodne avtoceste imela priključek na Šmartinski cesti.
Priključek na Šmartinski cesti je najvišjega reda. Šmartinska cesta je nosilka razvoja severovzhodnega dela mesta in ena najpomembnejših mestnih vpadnic. Nanjo gravitirajo močna stanovanjska naselja Most in Bežigrada in moščanske proizvodno trgovske cone. Priključek je izveden v obliki raztegnjenega diamanta s tremi ločenimi nadvozi za povezavo Šmartinske ceste, Bratislavske ceste in Leskovškove ceste, ki predstavljajo poseben priključek za industrijsko cono MP 4/1 Letališče.
Na odseku med Šmartinsko cesto in Tomačevim ni neposrednih priključkov, saj so tu ceste nižjega reda, ki se priključujejo posredno prek južno ležeče servisne ceste, na katero med drugim gravitirajo centralno pokopališče Žale, stanovanjsko naselje Nove Jarše in naselja ob Savi od Tomačevega do Šmartna.
Priključek Tomačevo bo ob izgradnji severne obvozne ceste rekonstruiran. Zasnovan je tako, da omogoča kasnejše priključevanje nove Tomačevske ceste.

Trasi vzhodne avtoceste in severne obvozne ceste v svojem poteku prekineta več prečnih prometnih povezav. Zato je treba prekinjena območja na novo med seboj ustrezno lokalno povezati. Prečne prometne povezave so speljane v deviacijah (nadvozih, podvozih, nadhodih, podhodih), ki prevzemajo lokalni motorni promet, promet s kmetijsko mehanizacijo ter peš in kolesarski promet.
Na vzhodni avtocesti so v prečni smeri načrtovane naslednje deviacije oziroma nove lokalne prometne, kolesarske in peš povezave:
– deviacija gozdnih poti ob razcepu Malence s povezavo in prečkanjem Golovca nad tunelom,
– deviacija gozdne poti v Dobrunjski hrib (podvoz),
– deviacija gozdne poti v Breznik (podvoz),
– deviacija Dobrunjske ceste (podvoz oziroma viadukt) s podaljškom do Hruševske ceste,
– deviacija Litijske ceste (nadvoz),
– most preko Ljubljanice,
– brv čez Ljubljanico za kolesarje in pešce ob mostu čez Ljubljanico,
– deviacija pešpoti na južnem in na s
– propust X 3 x 100 cm za dvoživke,
– deviacija POT (podhod),
– deviacija Zaloške ceste (nadvoz),
– deviacija Rjave ceste (nadvoz),
– enosmerni servisni cesti od priključka Zaloške ceste do Letališke ceste,
– deviacija obstoječih in predvidenih železniških tirov (podvoz) (avtocesta, servisni cesti, peš pot, kolesarska steza, POT),
– povezava vzhodne servisne ceste z Letališko cesto za avtomobilski, peš in kolesarski promet in potek POT (nadvoz),
– deviacija Sneberske ceste (nadvoz),
– deviacija Zadobrovške ceste (podvoz),
– deviacija Šmartinske ceste, ki se v podaljšku priključi na obstoječo cesto v čistilno napravo (podvoz),
– most preko Save,
– deviacija poljske poti ob severnem in ob južnem bregu Save (podhod – pod mostno konstrukcijo),
– deviacija ceste v Beričevo (nadvoz),
– deviacija treh predvidenih tirov tovorne železnice (rezervat za ev. kasnejšo izvedbo),
– deviacija Zasavske ceste (nadvoz),
– deviacija poti k reaktorju (nadvoz).
V prečni smeri severne obvozne ceste so predvidene naslednje deviacije oziroma nove prometne, kolesarske in peš povezave:
– deviacija Leskovškove ceste, ki poteka pravokotno na Letališko cesto (nadvoz),
– deviacija Bratislavske ceste,
– deviacija Šmartinske ceste (nadvoz),
– deviacija Kopne poti (nadvoz),
– deviacija Jarške ceste (nadvoz),
– deviacija Tomačevske ceste (nadvoz).
Izgradnja in rekonstrukcija priključkov na avtocesto in na severno obvozno cesto bo izvedena v obsegu, ki je prikazan v grafičnem delu programske zasnove M 1:5000. Če se ugotovijo konkretni problemi dostopnosti do posameznih parcel, se dostopi uredijo v času gradnje ceste.

Da bi izgradnja severne obvozne ceste in vzhodne avtoceste čimmanj prizadela naravno in kulturno krajino, je treba ob izdelavi lokacijskega načrta oziroma v fazi priprave izvedbene dokumentacije upoštevati ukrepe za:
– sanacijo krajinske slike (hortikulturna ureditev) obcestnega prostora,
– sanacijo gozda in gozdnega roba, ki ga prizadene trasa ceste,
– sanacijo življenjskega prostora prostoživečih sesalcev in dvoživk (podhodi, nadhodi),
– sanacijo bolnišničnega kompleksa in parka Studenec,
– delno prestavitev Poti na odseku območja Letališke ceste in železniškega podvoza,
– regulacijo zgornjega toka bizoviškega potoka,
– čimmanjšo prizadetost etnološke dediščine na območju dobrunjskih njiv,
– arheološki nadzor zemeljskih del,
– zavarovanje stavbne dediščine in spomenikov. Vzhodno od Podgorice poteka trasa avtoceste mimo skupin dreves hrastovega gozda. Ker gre za ostanke teh gozdov v Ljubljanski kotlini, se jim trasa avtoceste izogne v čimvečji meri.
Avtocesta poseže s priključkom na Zaloški cesti v park Studenec in ga prepolovi. Priključek je zasnovan v obliki diamanta, tako da se čimbolj oddalji od območja bolnice Studenec in v čimmanjši meri prizadene park. Vzporedno s pripravo izvedbene dokumentacije za vzhodno avtocesto je treba izdelati tudi projekt prenove in rekonstrukcije parka Studenec.
Potek vzhodne avtoceste bo zahteval delno prestavitev POT na odseku območja priključka servisne in Letališke ceste in ob podvozu pod železnico. Pri prestavitvi POT je treba upoštevati celostno zasnovo POT kot dela zelenega sistema mesta Ljubljane. POT ne sme prevzeti izključne funkcije peščeve in kolesarske steze ob avtocesti (kolikor potekajo kolesarske steze vzporedno s potjo, morajo biti ločeno zasnovane).
Ob prestavitvah POT je treba zagotoviti tudi kontinuiran potek in dostopnost POT, ohraniti zazelenitev in avtentično označbo POT s spominskimi pili.
Regulacija Bizoviškega potoka naj se v delu, ki ga prizadene trasa vzhodne avtoceste, izvede tako, da se čimbolj ohrani naravno stanje. Nova struga poteka severno od Litijske ceste ob nasipu z avtocesto v naravnem koritu.
V čimmanjšem obsegu naj se zemeljska dela v zvezi z izgradnjo vzhodne avtoceste opravijo na območju etnološke dediščine, ki obsega skupino stegnjenih kozolcev severno od naselja Dobrunje, med Litijsko cesto, Cesto II. grupe odredov in Dobrunjsko cesto.
Vsa zemeljska dela morajo potekati pod arheološkim nadzorom.
Območje naselja Studenec je treba pred izvedbo gradbenih posegov popisati in dokumentirati za potrebe spomeniškovarstvenega arhiva.
Spomenika ob Zaloški in Litijski cesti, ki ju bo prizadela izgradnja priključka na avtocesto, morata biti v fazi izvedbene dokumentacije izrisana z detajlno predstavitvijo nove ureditve.

Z oblikovanjem obcestnega prostora je treba zagotoviti kontinuiteto urbanih potez in območij bodočih razvojnih programov, ki se raztezajo v naravni smeri prostora, ki ga cesta preseka. Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje širšega urbanega prostora avtoceste mora v največji možni meri omiliti posledice razdelitve prostora, ki jo uvaja cesta.
Posebno pozornost, iz vidika povezovanja različnih ambientov, je treba posvetiti elementom oblikovanja v območju križanja avtoceste z Litijsko cesto, z mostom preko Ljubljanice in širšemu območju križišča na Zaloški cesti.
Pri krajinsko oblikovalskih potezah je treba pazljivo obravnavati iztek ceste iz hribovitega predela Golovca v ravninski del. Ob oblikovanju tega dela trase si je treba prizadevati, da v smeri avtoceste v tem prostoru ne bi nastopili novi volumni, ki bi ob prehodu ceste preko dobrunjskih njiv presegli nasip ali vkop v višini naravnega vršaja. Iztek kmetijskih površin je treba načrtovati v naklonu 1:5.
Pri posegih ceste v grajena območja je treba uveljaviti načelo, da ne gre za urejanje panoramske ceste. Prednost imajo elementi mestnosti s kar najboljšimi možnimi pogoji bivanja v stičnih območjih naselitve in nove ceste.
Kjer bo trasa ceste vkopana (Dobrunjski hrib), je treba vkop po izgradnji ceste rekultivirati. Če rekultivacija zaradi višine vkopa ni možna (Strmec), se predvidi pokriti vkop.
Območje ob trasi vzhodne avtoceste, med Ljubljanico in železniškim podvozom, je treba v lokacijskem načrtu posebej obravnavati z vidika dostopnosti in možne rabe objektov, ki jih bo izgradnja vzhodne avtoceste posredno prizadela.
Območja stikov ceste z obema vodotokoma (Ljubljanica, Sava) in z rekreacijskimi območji morajo biti v nadaljnjih strokovnih obravnavah deležna pozornosti v tako širokem pasu, kot to zahtevata optimalna izraba in ureditev teh območij.
V fazi izdelave izvedbene dokumentacije za vzhodno avtocesto in severno obvozno cesto je treba oblikovalsko doreči vse grajene elemente, ureditve in opremo. Cestni objekti, zemeljska dela, protihrupna zaščita, razsvetljava, mikrourbana oprema, podhodi in nadhodi, mostovi, vizualna zaščita ter sanacija stikov z občutljivimi območji, kot so območja naravnih in kulturnih vrednot, naj se rešujejo originalno in prilagojeno problemu ter s čim manj tipskimi rešitvami. V teamu tehničnih inženirjev morata sodelovati tudi arhitekt oblikovalec in krajinski arhitekt.
Oblikovanje nasipov in vsekov naj poleg gradbeno tehničnih kriterijev upošteva tudi spoznanja o lastnostih prostora in kriterije kvalitetnega oblikovanja.
Ob zasaditvah je treba presoditi, kdaj vzpostavljamo stik z naravnim zaledjem in uporabljamo avtohtono vegetacijo ter kdaj je ureditev obcestnega prostora del ureditev stičnih območij, takrat izbor vegetacije in ureditev prilagodimo mikrourbanim razmeram.
Pri urejanju prehodov in podhodov za pešce je treba urediti potek celotnih novouvedenih peš povezav, da bi se s tem zagotovila kontinuiteta obstoječih peš povezav in uporaba le-teh. Pri teh ureditvah je treba upoštevati tudi elemente dojemanja prostora in psihološke vidike urejanja.
Pri urejanju stika novih cest s "POT" je treba izdelati ureditveni predlog za celotno potezo poteka Poti, ki jo prizadene izgradnja ceste.
V predelih mostov je nujno posvetiti vso pozornost in znanje psihološki komponenti ureditve poti ob vodi. Ne smemo se zadovoljiti zgolj s fizično rešitvijo, ker predstavlja prisotnost vode in navezava na rekreacijska območja ob njej prevelik potencial, da bi ga zanemarili.
Konstrukcijska višina nosilcev (nadvozi) naj upošteva minimalne statično sprejemljive višine.

Zaradi ugodnejše protihrupne zaščite naselij in zaščite gozdnih in kmetijskih ekosistemov poteka trasa severne obvozne ceste in vzhodne avtoceste v čimvečji meri pod nivojem terena v vkopu, globokem 5 do 6 m.
Izgradnja severne obvozne ceste in vzhodne avtoceste bo povečala obremenitev prostora s hrupom. Na odsekih naravnega in bivalnega okolja, kjer bodo dopustne ravni hrupa prekoračene, je treba izvesti s predpisi zahtevano aktivno ali pasivno protihrupno zaščito.
Glede varovanja zraka pred prekomerno polucijo s škodljivimi plini in trdnimi delci je treba upoštevati določila, ki jih predpisuje Odlok o varstvu zraka na območju mesta Ljubljane.
Za zmanjšanje negativnih vplivov ceste na okoliški prostor je treba v lokacijskem načrtu izdelati hortikulturni in ureditveni načrt ceste. Pri tem je treba upoštevati tipologijo in pojavnost vegetacije v naravni strukturi prostora in jo prilagoditi sanacijskim ukrepom protihrupne in vizualne zaščite in zasaditve brežin in vsekov.
Vseki in druga zemeljska dela naj se izvedejo tako, da bo možno po izgradnji ceste v čimvečjem obsegu zagotoviti sanacijo terena, ki bo skladna z današnjo rabo in naravno oblikovanostjo prostora (pogozditve vsekov) in ta območja vrniti današnjim lastnikom. Ta območja so v programski zasnovi označena kot območja rekultivacije.

8.1. Kanalizacija
Trasa severne obvozne ceste in del vzhodne avtoceste poteka v II. varstvenem pasu varovanja vodnih virov.
V območju varovanja vodnih virov je treba graditi odvodnike v absolutni vodotesni izvedbi.
Odvod meteornih voda iz ostalih območij prometnic je treba speljati v naravne vodotoke.
Severna obvozna cesta bo, od prečkanja s predvideno obvozno železnico, odvodnjavana preko načrtovanega kanala zahodno od Tomačevega v Savo.
Odvodnjavanje vzhodne avtoceste in dela severne obvozne ceste bo izvedeno preko lovilcev olj oziroma preko ustrezne zaščite delno v Ljubljanico, delno v Savo.
Na področju predvidene gradnje je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo na področju ljubljanskih občin.
Upoštevati je treba tudi obstoječo kanalizacijsko mrežo na obravnavanem območju in jo ustrezno zaščititi oziroma preurediti.
 
8.2. Vodovod
Na območju severne obvozne ceste in vzhodne avtoceste je razvejano vodovodno omrežje, ki ga je pri izgradnji prometnic treba upoštevati.
Vse vodovode, ki jih bo prizadela izgradnja ceste, je treba zaščititi oziroma prestaviti. Za premostitev prometnice se lahko uporabi mostna konstrukcija.
Pri projektiranju in izgradnji cest je treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode. V območjih varovanja virov pitne vode je treba zagotoviti zaščito, ki bo preprečevala onesnaženje podtalnice.
Zajetje Bizovik se ohrani.
 
8.3. Elektrika
Vsa križanja nizkonapetostnih in srednjenapetostnih vodov je treba preurediti. Za obstoječe daljnovodne povezave:
DV 20 KV Črnuče – Grosuplje
DV 2 x 35 KV Kleče – Tomačevo – Vevče
DV 2 x 35 KV Kleče – Tomačevo – Vevče
DV 35 KV Črnuče – Tomačevo
DV 35 KV Tomačevo – ENP Zalog
DV 35 KV Črnuče – Tomačevo
DV 20 KV Črnuče – Grosuplje
DV 2 x 35 KV Kleče – Tomačevo – Vevče
DV 35 KV Tomačevo – ENP Zalog
DV 35 KV odcep za betonarno
DV 20 KV Črnuče – Grosuplje
DV 35 KV Tomačevo – ENP Zalog
DV 2 x 35 KV Kleče – Tomačevo – Vevče
DV 20 KV Črnuče – Grosuplje
DV 35 KV Tomačevo – ENP Zalog
DV 2 x 35 KV Kleče – Tomačevo – Vevče
DV 10 KV odcep Hrastje
DV 10 KV TP Polje – TP Klavnica (Zalog)
DV 10 KV TP Polje – TP Klavnica (Zalog)
DV 10 KV odcep Sneberje
DV 10 KV odcep Sneberje
DV 35 KV Tomačevo – ENP Zalog
DV 35 KV Polje – ENP Zalog
DV 2 x 110 KV odcep Bežigrad
DV 2 x 110 KV Kleče – Toplarne
DV 2 x 110 KV Beričevo – Polje
DV 20 KV odcep za gramoznico Pionir
DV 6 KV HE Fužine – TP Vevče
DV 2 x 35 KV Kleče – Tomačevo – Vevče
DV 20 KV Črnuče – Grosuplje
DV 20 KV Podgorica – TP Brinje
DV 35 KV Črnuče – reaktor
DV 2 x 110 KV Beričevo – Polje
DV 2 x 110 KV Beričevo – Polje
DV 2 x 110 KV Beričevo – Polje
DV 2 x 110 KV Beričevo – Polje
DV 2 x 110 KV Beričevo – Polje je treba izvesti prečkanja v skladu z veljavnimi pravilniki.
Pri projektiranju je treba upoštevati tudi načrtovane daljnovode:
2 x 110 KV Beričevo – Toplarna
2 x 110 KV Polje – Vevče
2 x 110 KV Beričevo – Polje – Ljubljana 3
2 x 110 KV Polje – Vevče – Ljubljana 3
Vsa križanja nizkonapetostnih in srednjenapetostnih vodov je treba preurediti skladno s predpisi.
 
8.4. Plin
Vsa prečkanja plinovodov z vzhodno avtocesto in severno obvozno cesto je treba zavarovati skladno s predpisi.
Na območju priključka Sneberje je treba prestaviti obstoječ plinovod.
Od Litijske ceste ob avtocesti preko Golovca proti Rudniku je treba rezervirati traso za plinovodne povezave.
 
8.5. TT veze
Na celotnem območju tangira TT omrežje predvideni prometnici. Križanja TT omrežja je treba izvesti s prestavitvijo v nove trase, oziroma zaščititi obstoječe vode.
 
8.6. Javna razsvetljava
Razsvetliti je treba severno obvozno cesto, tunel pod Golovcem ter vsa predvidena prečkanja cest in priključke.
Javna razsvetljava bo priključena na obstoječa in predvidena prižigališča.
 
8.7. Železnica
Programska zasnova upošteva križanja s predvideno tovorno obvozno progo.
 
8.8. Vodnogospodarski pogoji prečkanja reke Save in reke Ljubljanice
Pri prečkanju reke Save in reke Ljubljanice mora biti spodnji rob konstrukcije mostu vsaj 1 m nad pričakovano 100 letno visoko vodo. Upoštevati je treba tudi koto spodnjega roba konstrukcije verige savskih elektrarn.
Za Ljubljanico je kota spodnjega roba konstrukcije mostu lahko 276.30.
Globina podtalnice je ca 12 m pod terenom. Po izbrani študijski varianti hidroenergetske izrabe Save je ocenjen dvig podtalnice za 2,15 m.
Gradbeni posegi se lahko vršijo na koti najmanj 2 m nad ugotovljeno višino podtalnice.

Načrtovani del trase severne obvozne ceste poteka ob skrajnem južnem robu drugega varstvenega pasu vodnih virov na meji s tretjim vse od priključka v Tomačevem do odcepa v Zadobrovi. Vzhodna avtocesta pa poteka ob vzhodni strani tretjega varstvenega pasu od reke Save do – vključno – železniške proge v Polju. Ostali del trase avtoceste je izven vodovarstvenih pasov.
Glede na potek in pomen ceste mora projektna dokumentacija natančno opredeliti zaščito in način odvajanja meteornih vod oziroma izlitij v vodovarstvenem območju in tehnologijo izgradnje cest.
Pri pripravi projektne dokumentacije je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– onemogočen mora biti kakršenkoli incidentni izliv ali raztres nevarnih snovi izven nepropustnih površin;
– nepropustne površine morajo biti poleg voznih, odstavnih, dovoznih še izvencestne, kot so brežine vkopov ali nasipov, in ravne površine v obsegu možnega izleta prometnih sredstev;
– nepropustne površine vozišč morajo biti odvodnjavane s preizkušeno nepropustnimi kanaletami ali cevovodi tako, da je mogoče iztekle snovi prestreči (velja za severno obvozno cesto in za del vzhodne avtoceste, ki poteka severno od Zaloške ceste);
– o nepropustnosti cestnih in izvencestnih površin in kanalov morajo biti periodično izdani atesti na osnovi preizkusov;
– za področje prometnic v vplivnem območju črpališča mora biti zagotovljeno trajno vzorčenje in zasledovanje kvalitete ter nivoja talne vode;
– za posege med gradnjo in za obratovanje ceste mora prevzeti materialno odgovornost investitor ceste;
– s pomočjo vertikalne signalizacije je treba označiti varstvena območja in sistem obveščanja v primeru nesreč;
– investitor mora v finančno konstrukcijo izgradnje prometnic vključiti tudi dogovorjeni delež vrednosti raziskav za zagotovitev rezervnega vira vode, ki bi nadomestil ev. izpadlo črpališče Hrastje;
– izdelati je treba projekt varnostnih ukrepov za preprečitev onesnaženja pitne podtalnice, ki jih je treba izvesti in izvajati v času gradnje;
– gradbena in pripravljalna dela na delu trase, ki poteka po vodovarstvenih pasovih, nadzorujejo tudi predstavniki Mestnega vodovoda.

Izgradnja vzhodne avtoceste in severne obvozne ceste je lahko izvedena v več fazah. Faznost bo upoštevala program in dinamiko gradnje avtocest v Sloveniji.
V nobenem primeru pa ni sprejemljiva faza Šentjakob, razcep Zadobrova, severna obvozna cesta, Tomačevo ali Malence, Zadobrova, severna obvozna cesta, Tomačevo, saj bi le-ta usmerila celoten slovenski tranzit iz smeri Primorska oziroma Štajerska preko zaščitenih območij vodnih virov v Klečah in v Hrastju. Za Ljubljano je sprejemljiva le rešitev, ki bo prevajala tranzit po vzhodni avtocesti.

Programska zasnova vsebuje grafične karte:
11.1 Podrobnejša namenska raba površin in organizacija dejavnosti TTN 1:5000.
11.2 Podlage za določitev zemljišč načrtovane gradnje PKN 1:5000.

Programska zasnova prične veljati s petnajstim dnem po objavi v uradnem glasilu.