Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) in 4. člena Odloka o pristojnosti in. delu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 45/90 in 5/91) sta Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji vseh zborov dne 26. oktobra 1993 in Skupščina občine Šentjur pri Celju na skupni seji vseh zborov dne 15. decembra 1993 sprejeli

Sprejme se odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje imenovano »Slivniško jezero«.
Sestavni del odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje imenovano »Slivniško jezero« je kartografski del dokumentacije, št. 7/92, ki ga je izdelal Construccta Inženiring, z naslednjimi grafičnimi prilogami:

    list št. 1:
    Širši prikaz obravnavanega območja v                         M 1: 25000
    list št. 2:
    Obstoječe stanje z mejo obravnavanega območja in območij
urejanja, na temeljnem topografskem načrtu (TTN)                  M 1: 5000
    list št. 3:
    Obstoječe stanje z mejo obravnavanega območja in območij
urejanja na preglednem katastrskem načrtu (PKN)                   M 1: 5000
    list št. 4a:
    Karta omejitev v rabi prostora na obravnavanem območju v
občini Šentjur, na preglednem kartografskem načrtu (PKN)          M 1: 5000
    list št. 4b:
    Karta omejitev v rabi prostora na obravnavanem območju v
občini Šmarje, na združeni karti (PKN in TTN)                     M 1: 5000

Ti prostorski ureditveni pogoji določajo:
– splošna merila in pogoje za prostorsko urejanje območja
– merila in pogoje glede vrste posegov
– merila in pogoje glede oblikovanja novogradenj
– merila za določanje gradbenih parcel
– merila in pogoje za komunalno urejanje
– merila in pogoje glede posegov v območja infrastrukturnih objektov in naprav ter
– merila in pogoje za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen objekt ali drug poseg v prostor.

Območje, ki ga urejajo ti prostorski ureditveni pogoji sestavljajo naslednja območja urejanja v KS Slivnica in KS Šentjur – okolica v občini Šentjur in v KS Vinski vrh pri Slivnici v občini Šmarje:

+----------------+---------------------------+
|Oznaka območja  |Prevladujoča               |
|                |namembnost                 |
+----------------+---------------------------+
|K 1             |kmetijska                  |
+----------------+---------------------------+
|K2              |kmetijska                  |
+----------------+---------------------------+
|K3              |kmetijska                  |
+----------------+---------------------------+
|K4              |kmetijska                  |
+----------------+---------------------------+
|K5              |kmetijska                  |
+----------------+---------------------------+
|K6              |kmetijska                  |
+----------------+---------------------------+
|K7              |kmetijska                  |
+----------------+---------------------------+
|Gl              | gozd                      |
+----------------+---------------------------+
|G2              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|G 3             |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|G4              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|G5              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|G6              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|G7              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|G8              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|G 9             |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|Rl              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|R2              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|R3              |gozd                       |
+----------------+---------------------------+
|K/S 1 a in b    |kmetijska s stanovanjsko   |
+----------------+---------------------------+
|K/S 2 a in b    |kmetijska s stanovanjsko   |
+----------------+---------------------------+
|K/V l a in b    |kmetijska s stanovanjsko   |
+----------------+---------------------------+
|B 1 a, b in c   |ribogojništvo              |
+----------------+---------------------------+
|B2a in b        |ribogojništvo              |
+----------------+---------------------------+
|R 1 a, b in c   |turizem s stanovanjsko     |
+----------------+---------------------------+
|R2a in b        |turizem, rekreacija        |
+----------------+---------------------------+
|R3 a in b       |turizem, rekreacija        |
+----------------+---------------------------+
|R4a,b in c      |rekreacija                 |
+----------------+---------------------------+
|J a in b        |jezero                     |
+----------------+---------------------------+

Meje obravnavanega območja in posameznih območij urejanja so prikazane v grafičnem gradivu iz točke 1 v merilu M 1: 5000.

1. Območje urejanja z oznako K so prednostno namenjena kmetijskemu gospodarjenju in gradnji pripadajočih stanovanjskih in gospodarskih poslopij.
Na ugotovljenih stavbnih zemljiščih je dovoljena tudi dopolnilna gradnja stanovanj ali razvoj uslužnostnih dejavnosti tam, kjer take posege dopušča ta odlok.
2. Območja urejanja z oznako G so pretežno gozdna območja, ki vključujejo tudi gozdove, pomembne za varovanje in razvoj območij ob jezeru, s poudarjeno ekološko funkcijo. Znotraj površin z oznako G so tudi kmetijska območja s pripadajočimi objekti.
3. Območja urejanja z oznako K/S so kmetijska s pomembnejšo zasnovo stanovanjskih funkcij in v katera se usmerjajo tudi uslužnostne dejavnosti.
4. Območja urejanja z oznako B so namenjena ribogojništvu oziroma gradnji bazenov s pripadajočimi ureditvami.
5. Območje urejanja K/V je kmetijsko območje s pomembnejšo zasnovo (ljubiteljskega) vinogradništva, kjer je omogočena gradnja vinskih (ali sadnih) kleti z zasnovo bivanja.
6. Območja z oznako R so prednostno namenjena razvoju turističnih in rekreativnih dejavnosti.
7. Območje z oznako J je območje jezera s priobalnim pasom do najvišje možne kote gladine jezera.

Novogradnje so dovoljene na tistih zemljiščih, določenih s tem odlokom, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost, skladno z urbanističnimi stalnicami okoliške gradnje. Nov objekt ne sme imeti motečih vplivov na okoliške objekte oziroma bivalne in delovne pogoje v njih.
Namembnost novogradnje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene lokacije predpisujejo planski akti in ta izvedbeni akt.
Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so možne pod enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje.
Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije, kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.

Izven ureditvenih območij naselij v območjih, ki niso namenjena stanovanjski gradnji je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš na površinah ugotovljenih stavbnih zemljišč v območjih in na njihovih robovih v oddaljenosti največ 20 m od obstoječega objekta, kjer to določa ta odlok v skladu s splošnimi pogoji.
Kolikor ni v nasprotju z opredelitvami v planskih aktih in z načeli urejanja po tem odloku, je objekte možno dozidati pod splošnimi pogoji, veljavnimi za novogradnje.

Gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva, kot so hlevi, skednji, kašče, strojne lope, kozolci, bazeni, silosi, rastlinjaki in čebelnjaki, je dovoljena v območjih določenih s tem odlokom.
Pomožni objekti kot so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne lope, pergole, nadstreški ipd. so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti uredijo v sklopu objekta. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje.
Dozidave in nadzidave pomožnih objektov niso dopustne.

Dovoljena je gradnja objektov lokalnega značaja (cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV zvez, male HE, komunalno omrežje in naprave, športni objekti in ureditve in otroška igrišča, objekti, ki služijo kmetijskim gospodarskim dejavnostim, gozdni objekti, lovske koče na gozdnih površinah, melioracije in regulacije vodotokov, preprečevanje in sanacije plazov) pomembnih za obravnavano območje, skladnih z usmeritvami prostorskih planov občin Šentjur in Šmarje, na osnovi meril predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in kolikor s tem odlokom ni drugače določeno.

Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan in funkcionalno neustrezen ali površinsko nezadosten. Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena le v okviru funkcionalnega zemljišča objekta, ki se nadomešča oziroma na funkcionalnem zemljišču kmetije, kadar gre za objekte kmetije. V primeru, da nadomestnega objekta ni možno locirati v okviru funkcionalnega zemljišča objekta, se objekt lahko locira na robu strnjen skupine objektov – na robu opredeljenega stavbnega zemljišča. Investitor mora objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta. Investitor lahko stari objekt zadrži, kolikor ni določeno drugače, če se obveže, da ga bo v roku treh let po izdaji uporabnega dovoljenja za novi objekt oziroma ob pričetku uporabe novega objekta na osnovi ustreznega dovoljenja, preuredil v gospodarsko poslopje ali v turistične namene.
Določilo iz prejšnjega odstavka ne velja za objekte kulturne dediščine, predlagane za razglasitev.

Drobno urbanistično in komunalno opremo, nadstrešnice, igrala in dodatno opremo obstoječih javnih površin, dvorišč, počivališč, igrišč in naprav za rekreacijo je dovoljeno postavljati v skladu s splošnimi načeli varnosti uporabnikov in v smislu izboljšanja vizualne in programske kvalitete prostora.
Lokacija za postavitev spominskih obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet. Spominska obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.

Ograje okoli funkcionalnega zemljišča je možno postavljati tja, kjer so okoliška zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Ograja naj bo praviloma lesena ali živa meja do višine največ 1,60 m, na križiščih oziroma, kjer je zahtevna preglednost pa ne sme presegati 0,8 m.
Izjemoma se lahko pri objektih – delavnicah, zaradi zmanjšanja negativnih vplivov v okolje (hrup, neprimerni pogledi), lokacijsko dokumentacijo predpiše ograja do višine 2,20 m (taka ograja mora biti ozelenjena), kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.
Ograja oziroma živa meja mora biti postavljena izven cestnega telesa, najmanj 2 m od roba bankine, zunanjega roba obcestnega jarka oziroma vznožja cestnega nasipa.
Višinske razlike naj bodo praviloma premoščene s travnatimi brežinami. Postavitev podpornega zidu višine nad 1 m se določa z lokacijsko dokumentacijo.

Novogradnje, nadzidave in dozidave se morajo prilagajati okoliškim objektom po:
– površini in gradbeni črti;
– naklonu streh in smereh slemena;
– videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade;
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča in
– merilih arhitekturnih elementov.

V območjih brez izrazite gradbene črte okoliških objektov naj bo odmik novozgrajenega objekta vsaj:
– 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce oziroma, če ni hodnika vsaj 6 m od roba cestišča, kolikor to ni predvideno za rekonstrukcijo, ob upoštevanju elementov ceste oziroma hodnika. Izjemoma je lahko odmik manjši ob predhodnem soglasju upravljalca ceste.
– praviloma vsaj 8 m od sosednjega objekta in ne manjši od višini novograjenega objekta oziroma prizidka merjeno od tal do slemena oziroma najvišja točka novogradnje. Odmik je lahko manjši, ko zaradi bližine ne nastopijo motilne posledice.
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih sosednjih objektov najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno-varstveni pogoji.
Odmik od posestne meje mora biti zadosten za normalno vzdrževanje objektov; novogradnja mora biti odmaknjena od najbližje sosednje parcele najmanj 4 m, izjemoma tudi manj, če s tem soglaša lastnik obravnavane sosednje parcele, vendar ne manj kot 1,5 m in ob pogoju oddaljenosti novogradnje najmanj 4 m od najbližjih točk ostalih sosednjih parcel.
Presežen ne sme biti višinski gabarit okoliških oziroma obstoječe stavbe, ki je značilen za območje, kjer se poseg izvaja.

V rezervatih novih prometnic in takih, ki so predvidene za rekonstrukcijo kot to določajo prostorske sestavine planskih dokumentov občine, je na obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V varovalnih pasovih ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje in spremembe namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec ceste, vendar v skladu s pogoji iz tega odloka.

Tipologija arhitekture novega objekta mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave v območju. Če ta ni izrazit, oziroma ne omogoča realizacijo potrebnega programa, naj se upoštevajo oblikovalske zakonitosti območja.
V čim večji meri je treba upoštevati lokalno tradicijo oblikovanja stavbnih mas ter uporabe arhitekturnih elementov in materialov v obdelavi fasad.
Pri izdelavi projektov za posamezne nove objekte oziroma dozidave in adaptacije obstoječih objektov je potrebno upoštevati naslednja načela:
– okenske odprtine naj bodo razporejene v enakih razmakih simetrično oziroma v sorazmerju in ravnotežju z velikostjo celotnega objekta in fasadne ploskve
– večje steklene površine naj se kasetasto razdelijo ali preuredijo v več manjših
– podstrešni prostori se naj osvetljujejo s strešnimi linami in frčadami
– naklon strehe naj se načeloma prilagaja sosednjim, predvsem pa mora biti skladen z obliko objekta, smer slemena naj bo praviloma vzporedna z naklonom terena
– kritina predvidenih in obstoječih objektov naj se postopoma poenoti v temno oziroma opečno kritino
– barve fasad naj bodo svetlih oziroma pastelnih tonov in nevsiljive.
Izjeme so dovoljene pri arhitekturno kvalitetnih pristopih do oblikovanja objekta, kar potrdi pristojna služba za urejanje prostora z urbanističnim mnenjem k idejnemu projektu.
Posebno pozornost je posvečati sožitju objekta z zunanjo ureditvijo – dostopom, vhodom, vrtom, ograjo ipd. Balkoni naj se nadomeščajo z izhodi na vrtove.

Območje urejanja K 1
a) Stanovanjska gradnja (individualni stanovanjski objekti, dozidave in nadzidave) je dovoljena pod splošnimi pogoji na površinah ugotovljenih stavbnih zemljišč.
b) Gradnja objektov kmetij (stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, pomožni objekti) je dovoljena v območjih stavbnih zemljišč obstoječih kmetij oziroma gospodarstev ali na zemljišču v neposredni bližini, praviloma izven 1. območja kmetijskih zemljišč. Izven stavbnega zemljišča kmetije je nadomestna gradnja pomožnega gospodarskega poslopja mogoča na istem mestu ali kot dozidava k obstoječemu s tlorisno površino, ki ne sme presegati površine osnovnega objekta.
c) Gradnja objektov storitvene obrti ali prodajalne in drugih spremljajočih objektov je dovoljena pod splošnimi pogoji za novogradnje.
d) Sprememba namembnosti gospodarskega poslopja v stanovanje ali delavnico storitvene obrti ali prodajalno, je dovoljena s tem, da ne nastopijo prekomerni motilni vplivi na okolico.
e) Dovoljena je postavitev objektov in naprav, namenjenih vzreji konj in športom vezanih na to dejavnost, v skladu s splošnimi pogoji za novogradnje.

Območje urejanja K 2
a) Novogradnja samostojnih stanovanjskih objektov ni dopustna.
b) Gradnja objektov kmetij (stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, pomožni objekti) je dovoljena v območjih stavbnih zemljišč obstoječih kmetij oziroma gospodarstev ali na zemljišču v neposredni bližini.
Izven stavbnega zemljišča kmetije je nadomestna gradnja pomožnega gospodarskega poslopja mogoča na istem mestu. Dozidava k obstoječemu objektu ne sme presegati površine osnovnega objekta.
c) Dovoljena je sprememba namembnosti stanovanjskega ali gospodarskega objekta v namene turistične, muzeološke ali storitvene dejavnosti.

Območje urejanja K 3
a) Novogradnja samostojnih stanovanjskih objektov ni dopustna.
b) Gradnja objektov kmetij je možna po merilih in pogojih iz točke b). 16. člena tega odloka.

Območje urejanja K 4
a) Novogradnja samostojnih stanovanjskih objektov ni dopustna.
b) Obstoječo stanovanjsko hišo je možno dopolnjevati po merilih in pogojih iz 6. člena tega odloka.
c) Ureditev ribnika je dovoljena na osnovi predhodnih pogojev in soglasja pristojne službe za urejanje voda in upravljalca ribogojnice Rakitovec.

Območje urejanja K 5
a) Novogradnja samostojnih stanovanjskih objektov, razen v območju z oznako A 30, kot je razvidno iz grafične priloge list 4b, ni dopustna.
b) Gradnja objektov kmetij je možna po merilih in pogojih iz točke b) 16. člena tega odloka.

Območje urejanja K 6
a) Novogradnja samostojnih stanovanjskih objektov ni dopustna.
b) Gradnja objektov kmetij je možna po merilih in pogojih iz točke b) 16. člena tega odloka.

Območje urejanja K 7
a) V območju, ki se varuje kot ornitološki rezervat, novogradnje niso dopustne, razen postavitve čistilne naprave
b) Proučiti je možnost ureditve sanitarnega močvirja.

Območje urejanja G 1
Novogradnje niso dopustne.

Območje urejanja G 2
a) Novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov in počitniških hiš v območju niso dopustne.
b) Obstoječo kmetijo Buršič je mogoče dopolnjevati po merilih in pogojih iz 16. člena točke b) tega odloka.
c) Dovoljena so adaptacijska dela na domačiji Žirovnik s katerimi se ohranja bivalna funkcija; ni dopustno spreminjati gabaritov objekta.
d) Dovoljeni so posegi za ureditev peš poti ob jezeru in lovnih mest za ribiče ali postavitev lesenih mostičev -pomolov.

Območje urejanja G3
a) Novogradnje niso dopustne.
b) Dovoljeni so posegi za ureditev dovozne oziroma dostopne poti v območje urejanja R 2a in b.
c) Dovoljena je gradnja gospodarskega poslopja - vinska klet za shranjevanje orodja - za potrebe kmetije Šeško. Objekt ne sme presegati 20 m2 in mora biti pod zemljo.

Območje urejanja G 4
a) Novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov in počitniških hiš v območju niso dopustne.
b) Obstoječo kmetijo in stanovanjski objekt je mogoče dopolnjevati po merilih in pogojih iz točke b) 16. člena tega odloka.
c) Dovoljena je adaptacija ali nadomestna gradnja obstoječih objektov na zemljiščih s parcelnimi številkami 208, 264, 291 in 300 vse v k.o. Gorica, za namene sekundarnih bivališč.
Nadomestni objekt ne sme bistveno presegati tlorisa obstoječega objekta oziroma objekta, ki se nadomešča. Objekti so lahko le pritlični z izkoriščenim podstrešjem.
d) Dovoljeni so posegi za ureditev peš poti ob jezeru in lovnih mest za ribiče ali postavitev lesenih mostičev -pomolov.

Območje urejanja G 5
a) Novogradnje niso dopustne. Dovoljena je adaptacija edinega obstoječega objekta za namene sekundarnega bivanja.
b) Dovoljeni so posegi za ureditev peš poti ob jezeru in za namene prezentacije naravne dediščine.
c) Posegi so mogoči na osnovi predhodnih pogojev oziroma soglasja pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Območje urejanja G 6
Novogradnje niso dopustne.

Območje urejanja G 7
a) Novogradnje niso dopustne, razen za potrebe gozdarstva.
b) Dovoljena so adaptacijska dela na obstoječih objektih, s katerimi se ohranja sedanja funkcija.

Območje urejanja G8
a) Novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov niso dopustne.
b) Obstoječo kmetijo na Kobiljeku je mogoče dopolnjevati po merilih in pogojih iz točke b) 16. člena tega odloka.

Območje urejanja G9
a) Novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov niso dopustne.
b) Obstoječo kmetijo Žvigler je mogoče dopolnjevati po merilih določenih v točki b 16. člena tega odloka
c) Dovoljena so adaptacijska dela na domačiji Špragel s katerimi se ohranja bivalna funkcija; ni dopustno spreminjati gabaritov objekta.
d) Dovoljena je gradnja objektov za potrebe gozdarstva.

Območje urejanja K/S 1 a in b
a) Stanovanjska gradnja (individualni stanovanjski objekti, dozidave, nadzidave) je dovoljena pod splošnimi pogoji na površinah ugotovljenih stavbnih zemljišč.
b) Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice, shrambe, vrtne lope) je dovoljena le izjemoma in v skladu s splošnimi pogoji na površinah ugotovljenih stavbnih zemljišč.
c) Gradnja objektov za namene storitvene obrti ali prodajalne in drugih spremljajočih objektov je dovoljena pod splošnimi pogoji za novogradnje na površinah ugotovljenih stavbnih zemljišč.
d) Sprememba namembnosti gospodarskega poslopja v stanovanje, v delavnico storitvene obrti ali prodajalno, je dovoljena, če ne nastopijo prekomerni moteči vplivi na okolico.
e) Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena, kjer to omogoča velikost posesti, zadostni odmiki od sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo ali na površinah ugotovljenih stavbnih zemljišč ali v neposredni bližini.
f) V območju K/S1b je dovoljena ureditev avtocampa s pripadajočimi ureditvami, ob zagotovitvi vseh pogojev varstva voda.

Območje urejanja K/S 2a in b
a) Stanovanjska gradnja (individualni stanovanjski objekti, dozidave, nadzidave), je dovoljena pod splošnimi pogoji.
b) Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice, shrambe, vrtne lope) je dovoljena le izjemoma in v skladu s splošnimi pogoji.
c) Gradnja objektov za namene storitvene obrti ali prodajalne in drugih spremljajočih objektov je dovoljena pod splošnimi pogoji za novogradnje.
d) Sprememba namembnosti gospodarskega poslopja v stanovanje, v delavnico storitvene obrti ali prodajalno, je dovoljena, če ne nastopijo prekomerni moteči vplivi na okolico.
e) Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena, kjer to omogoča velikost posesti, zadostni odmiki od sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo.

Območje urejanja K/V 1 a in b
a) Novogradnja samostojnih stanovanjskih objektov ni dopustna.
b) Gradnja objektov kmetij je možna po merilih in pogojih iz točke b) 16. člena tega odloka.
c) Dovoljena je gradnja vinskih (sadnih) kleti z zasnovo sekundarnih bivališč, do nadmorske višine 375 m.
Nad to koto je gradnja tovrstnega objekta dopustna, če lastnik poseduje zemljišče, ki je v celoti nad to koto in ob pogoju urejenega dovoza oziroma dostopa. Objekt mora biti nad zidano kletjo izveden v lesu ali obložen z lesom tako, da je čim manj viden v prostoru.

Območje urejanja B1a, b in c
a) V območju B1a je dovoljena gradnja petega ribnika po idejnem projektu št. 37/89, ki ga je izdelal NIVO Celje, decembra 1990 ter objektov (ihtiološki laboratorij, dimljenje rib, skladišče), ki funkcionalno dopolnjujejo dejavnost gojitve rib.
b) V območju B1b novogradnje samostojnih objektov niso dopustne. Dovoljene so programske dopolnitve domačije Rtiček; dozidave, gradnja pomožnega gospodarskega poslopja, nadomestna gradnja.
c) V območju B1c so dovoljeni posegi za ureditev zaporednih zemeljskih bazenov za vzrejo rib, za ureditev in zavarovanje (dostopi, opazovališča) ihtiološkega in ortinološkega rezervoata ter ureditev sanitarnega močvirja za potrebe čiščenja odplak. Meja rezervoata se določi s posebnim predpisom.
d) Za vse posege, ki pomenijo trajno spremembo namembnosti zemljišč in ureditev sanitarnega močvirja, je potreben predhodni lokacijski preizkus h kateremu podajo pogoje oziroma soglasje pristojna služba za urejanje voda ter za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Območje urejanja B2 a in b
a) V območju B2a je dovoljena gradnja kompleksa ribnikov s pripadajočimi ureditvami le ob soglasju iz točke c tega člena. Dovoljena je ureditev sanitarnega močvirja za potrebe čiščenja odplak.
b) V območju B2b so dovoljeni le posegi za ureditev oziroma zavarovanje (dostopi, opazovališča) ihtiološkega in ornitološkega rezervata.
c) Za gradnjo ribnikov in za vse posege, ki pomenijo trajno spremembo namembnosti zemljišč in za ureditev sanitarnega močvirja, je potreben predhodni lokacijski preizkus, h kateremu podajo pogoje oziroma soglasje pristojne službe za urejanje voda ter za varstvo naravne in kulturne dediščine.
d) Novogradnje (na celotnem območju B2) niso dopustne razen ureditev objektov na parc. št. 217/1 k. o. Gorica in na stavbišču 293/1 k. o. Gorica v sekundarno bivališče. Dovoljeni so posegi za ureditev in zavarovanje (dostopi, opazovališča) ihtiološkega ornitološkega rezervata in za ureditev sanitarnega močvirja.

Območje urejanja R1a, b in c
a) V območju R1a je ha osnovi celotnega lokacijskega preizkusa dovoljena gradnja objektov in ureditev za potrebe ribištva, turizma in gostinstva
b) V območju R1b je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš na osnovi predhodnega lokacijskega preizkusa – parcelacija celotnega območja.
c) V območju R1b in R1c je dovoljena programska dopolnitev obstoječih objektov; dovoljene so prizidave in nadzidave po splošnih pogojih ter spremembe namembnosti gospodarskih objektov v objekte namenjene bivanju, storitvene obrti ali ureditvi prodajaln.
d) Dovoljena je dogradnja objekta (mala hidrocentrala) za potrebe večjega izkoristka vode iz jezera.

Območje urejanja R 2 a in b
a) Dovoljena je prizidava k obstoječemu ribiškemu domu v območju R 2a za potrebe razširitve gostinske dejavnosti in pridobitve spalnih kapacitet.
b) Dovoljena je gradnja objektov in ureditev, ki pomenijo programsko dopolnitev rekreacijskih dejavnosti v območju.
c) Dovoljena je gradnja čistilne naprave ustreznih kapacitet; lokacijo se določi na osnovi opredeljenih razvojnih možnosti in predhodnega lokacijskega preizkusa, h kateremu je potrebno pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojne službe za urejanje voda.
d) V območju R 2b je dovoljena, na osnovi ugodne geološke ocene, gradnja kompleksa samostojnih objektov, s kletjo, pritličjem in izkoriščenim podstrešjem, z manjšimi apartmaji in sobami.
Predhodno je izdelati lokacijski preizkus in k njemu pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojne službe za urejanje voda.

Območje urejanja R 3 a in b
a) Dovoljena je adaptacija obstoječih objektov za namene sekundarnih bivališč in zdraviliško turistične namene.
b) Dovoljena je predhodna ureditev peš poti in počivališč ter lesenih pomolov.
c) Dovoljena je gradnja manjše čistilne naprave ali ureditev
d) K predvidenim posegom je pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za urejanje voda.

Območje urejanja R 4 a, b in c
a) V območju R 4 a je dovoljena dogradnja obstoječega objekta v turistično-gostinske namene ter gradnja objektov za potrebe čolnarjenja, surfanja ter kopanja.
b) V območju R 4 b je dovoljena ureditev za potrebe kopanja; utrditev obale, utrditev pešpoti, ureditev počivališč in objektov rekreacije ter enostavnih gostinskih uslug.
c) V območju R 4c je na ugotovljenem stavbnem zemljišču dovoljena gradnja pomožnih objektov in sprememba namembnosti po merilih in pogojih iz točk b in c 32. člena tega odloka.
d) Posegi so mogoči na osnovi predhodnega lokacijskega preizkusa za celotno območje in pridobitve pogojev in soglasij pristojne službe za urejanje voda.
e) Dovoljena je ureditev avtokampa s pripadajočimi ureditvami in parkirišči za obiskovalce jezera, ob zagotovitvi vseh pogojev varstva voda.
f) Dovoljena je gradnja čistilne naprave.

Območje urejanja J a in b
a) V območju urejanja J a so dovoljeni le posegi za potrebe urejanja jezera, varstvo voda in urejanje ihtiološkega in ornitološkega rezervata. Meja rezervoata se določi s posebnim predpisom.
b) V območju urejanja J b so dovoljeni, poleg posegov iz predhodnega odstavka, tudi posegi oziroma ureditve, ki omogočajo dostop do voda (pristani, mostiči, parki) in ki trajno ne spreminjajo obale.
c) Za vse posege v območju urejanja J a in J b, vode jezera in priobalni pas, je potrebno predhodno soglasje pristojne službe za urejanje voda.

a) Gradnja stanovanjskih objektov, dozidava in nadzidava je dovoljena pod splošnimi in naslednjimi pogoji: Oblikovanje stanovanjskih objektov:
– tlorisne dimenzije: podolgovati tlorisi okvirno v razmerju 1: 1,3, obvezen podolžen tloris;
– v sklopu kmetije je lahko objekt večji, z najmanjšo razliko med dolžino in širino objekta 3 m
– gabarit: klet, pritličje, izkoriščeno podstrešje
– streha: smer slemena po dolžini objekta, v naklonu skladnem s strehami sosednjih objektov ali objektov v sklopu kmetije, praviloma pa od 40° do 45°, kritina bobrovec, zarezniki ali tegola oziroma ustrezna kritina opečna ali temne barve ali slama.
Dozidave k stanovanjskim objektom:
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom,
– vinski gabarit: enak osnovnemu objektu ali nižji,
– streha: naklon in kritina skladni s streho osnovnega objekta.
Nadzidave stanovanjskih objektov
– nadzidava ne sme presegati višin sosednjih stanovanjskih objektov;
– v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi
b) Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope)
– gospodarski objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem
– skupna dolžina objekta ne sme presegati 26 m;
– gabarit: višina slemena ne sme presegati 12 m oziroma ne sme mersko presegati širine objekta,
– če bo novi objekt prizidan k obstoječemu, mora biti višinski gabarit usklajen;
– strehe morajo biti v naklonu 40° do 45° ali skladno z obstoječim objektom, simetrične dvokapnice, praviloma s čopom, kritina opečna ali temne barve ali slama;
– za hranjenje kmetijskih strojev je dopustna postavitev nadstrešnikov, ki morajo biti kakovostno enaki obstoječim streham.
c) Pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja (kozolci, shrambe orodja).
Izvedba praviloma lesena, objekt pritličen, kapna lega do višine 7 m, naklon strehe 40 do 45 stopinj oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina opečna ali temne barve ali slama.
d) Gospodarska poslopja k stanovanjskim objektom nekmetov
– objekti so lahko samostojni ali prizidani
– gabarit: klet (po potrebi in možnostih), pritličje, izkoriščeno podstrešje, kot prizidek ne sme višinsko presegati osnovni projekt
– streha: naklon in kritina skladna s streho osnovnega objekta (kot prizidek) ali skladno s strehami sosednjih objektov
e) Drugi pomožni objekti
Za pomožne objekte (garaže, drvarnice, shrambe, vrtne lope) veljajo v načelu enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, bodisi, da se gradijo kot prizidki k stanovanjskim in gospodarskim objektom, bodisi kot samostojni objekti.
f) Čebelnjaki
Izvedba lesena, objekt pritličen, kapna lega do višine največ 2,60 m, naklon 40 do 50 stopinj oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja za kritino, ki mora biti praviloma opečna ali temne barve ali slama. V objektu so lahko površine panjev, čebelarska delavnica in pritočno skladišče. Objekt ne sme biti podkleten.
g) Spremembe namembnosti
Objekt s spremenjeno namembnostjo mora ostati arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo.
Dozidave počitniških hiš niso dopustne, kolikor se spremeni namembnost v stanovanjski objekt, je dovoljena dozidava pod pogoji za dozidave.
h) Obrtne delavnice
Za gradnjo obrtnih delavnic in spremljajočih objektov veljajo enaki pogoji kot za novogradnje pod točko a in c tega člena.
i) Nadomestna gradnja
Za gradnjo nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji kot za novogradnje pod točko a, b, c, d in e.
j) Ostali objekti
Njihovo oblikovanje se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, v posebnem objektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija.
Za druge objekte (male HE, lovski, gozdno gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja kot za gradnjo iz točke a, b, c, d ali e tega člena.

Postavitev novega objekta na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajeno z obstoječo tipologijo parcelacije in lege stavbe na parceli (lega, velikost, dostopnost).
Za stanovanjske objekte naj velikost posamične gradbene parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju. Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo površina celotnega zemljišča praviloma dvakrat večja od bruto etažne površine stanovanjskega objekta.
Za pomožne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi namembnosti in velikosti objekta ter naravnih lastnosti razpoložljive parcele.
Za kmetijske in druge gospodarske objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na pomembnost objekta, medsebojne razporeditve objektov, možnosti širjenja ter manipulacijskega prostora.
Pri lokaciji objekta za obrtno dejavnost, proizvodno in storitveno, tako pri novogradnjah kot pri spremembi namembnosti, je določiti površine za izgradnjo parkirnih mest in morebitne deponije materialov oziroma izdelkov.
Velikost funkcionalnega zemljišča ob drugih objektih, se določa skladno s predpisi od primera do primera posebej.
V funkcionalno zemljišče morajo biti obvezno vključeni tudi dovozi do objektov od javnih cestnih površin. Dostop do novih parcel mora biti v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj.
Predlog parcelacije, ki ga izdela pristojna občinska upravna organizacija, je obvezna osnova za prenos parcelacije na teren.
Obstoječim objektom, ki so zgrajeni z dovoljenjem in nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se funkcionalno zemljišče določi v lokacijskem postopku.

Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Investitor je dolžan urediti zemljišče najkasneje ob pričetku uporabe objekta oziroma v treh letih od izdaje gradbenega dovoljenja.
Kjer obstoji ali je v gradnji novi vodovod ali kanalizacija, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena v skladu s pogoji upravljalca.
Kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi vodnjak ali zajetje v skladu s pogoji pooblaščene strokovne organizacije (praviloma za več objektov skupaj in z izvedbo primernejše zaščite).
Kjer kanalizacija ni urejena, mora investitor dosledno upoštevati določila strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic.
Pred izpustom v vodotok je treba odplake očistiti do take stopnje, da ustrezajo mejnim koncentracijam, podanim z Zakonom o vodah.
Drenažne vode, površinske žive vode, neonesnažene meteorne vode s streh in utrjenih površin je treba odvajati ločeno v potoke.
Vse garaže morajo biti opremljene z lovilcem olj.
V območjih, kjer bodo zgrajeni dislocirani pomožni objekti in čebelnjaki se naj predvidijo suha stranišča.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest.

Cestam so določeni varovalni pasovi:
– 10 m za lokalne stanovanjske ceste, dvopasovne, s hodnikom za pešce
– 8 m za lokalne enopasovne ceste s hodnikom za pešce
– 4 m za lokalne dostope.
Posegi v varovanem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Za gradnje v varovalnem pasu kategoriziranih cest, gradnjo dovoznih priključkov, postavitev ograj ali škarp in saditev žive meje, je potrebno soglasje upravljalca cest.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervoat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
Skupne širine rezervoatov za ceste na obravnavanem območju so glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo, izdelane projektne dokumentacije v skladu s predlogom upravljalca ceste.
Za vse posege v območju rezervatov cest predpiše pogoje predlagatelj rezervoata in upošteva morebitne izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča, parkirišča, zavijalni pasovi) in ščiti interese varnega poteka prometa.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti. Pri tem je posebej upoštevati oziroma uveljavljati navezave na obstoječe dovozne priključke v skladu s pogoji Zakona o cestah.
Pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah, se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.
Pri lociranju novih objektov je upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo za daljnovode 10-20kV, praviloma 2 x7 m.

Pri celotnem gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodna in gozdarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrep vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracijah, vzdrževanju objektov in drugega vaškega zelenja) se določa pogoj varovanja naravnih prvin:
– da se ohranja krajinski vzorec naravnih prvin in njegova površinska in volumenska razmerja ter fiziografska in ekološka struktura krajine (predvsem mikrovegetacijski elementi in specifične biocenoze ter manjše enote gozda sredi večjih kmetijskih območij),
– da se ohranja krajinsko-oblikovna struktura rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščiti gozdni rob. Kot posebna značilnost območja se ohranjajo celki – značilne zaključene gospodarske enote,
– dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije idr.) so obvezne. Sanacije obstoječih degradacij (kamnolomi idr.) so obvezne.
Vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi ter upošteva naravne vire in značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblika pri regulacijah in melioracijah). Za večje posege morajo biti izdelani projekti sanacije.
Vsi novi posegi (sanacijski in drugi) ne smejo degradirati prostora ali pa morajo biti degradacije predvidene in sproti, takoj sanirane (eksploatacija kamnoloma).
Okolica se lahko zasadi samo z avtohtono vegetacijo. Vnašanje okrasnih gojenih vrst ter eksotičnega drevja in grmičevja ni dovoljeno. Oblikovanje vrta mora biti prilagojeno terenu.
Odpadke je dovoljeno odlagati samo na komunalno urejena odlagališča odpadkov.
Ob lokalni cesti Gorica-Loka se uredi protihrupna zaščita.

Namensko rabo kmetijskih zemljišč 1. območja je mogoče spremeniti le s spremembo planov Republike Slovenije in občine.
Za vse posege v območje kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij (vsa območja z oznako K) je potrebno predhodno soglasje pristojnega organa.
Pri izdaji soglasja za gradnjo samostojnih stanovanjskih objektov v določenih območjih urejanja, pristojni organ upošteva potrebe po naseljenosti krajine.
Soglasje iz drugega odstavka tega člena je potrebno tudi za gradnjo objektov za kmetijske namene v ureditvenih območjih z oznako K/S.

Da se ohranja naravno ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev čebelnjakov v določenih območjih, upoštevati pogoje iz soglasja čebelarskega društva občine in občinskega veterinarskega inšpektorja.
Postavitev čebelnjakov je dovoljena izven 1. območij kmetijskih zemljišč pod splošnimi pogoji.
Sprememba namembnosti čebelnjakov v sekundarna bivališča ni dopustna.

Za vse posege v območja gozdov je potrebno predhodno soglasje pristojne službe, v katerem so poleg splošnih pogojev iz točke 46. upoštevati še naslednje:
a) sprememba namembnosti gozda ni dopustna v območjih z oznako G2, G3, G4, G5 in G6.
b) sprememba namembnosti gozda za potrebe kmetijstva je dovoljena na območju obstoječih celkov (razširitev celka) v območjih urejanja G1, G7, G8 in G9.
c) sprememba namembnosti gozda za potrebe gozdarstva ter gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnih objektov je dovoljena v območjih urejanja G1, G7, G8 in G9.
Vse degradacije gozda zaradi spremembe namembnosti in drugih posegov morajo biti sanirane po pogojih in merilih iz 46. člena. Obvezna je sanacija gozdnega roba; zasaditev mora ustrezati fitocenološki sestavi obstoječega gozda.

Varujejo se vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu.
Obvezna je ohranitev in obnavljanje obstoječih hišnih vodnjakov.

Vodotoke je urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. V trimetrskem pasu ne sme biti lociran drug objekt, ki bi oviral prehod ob vodotoku.
Za vse večje posege v struge drugih vodotokov je potrebno izdelati posebne strokovne podlage.
Vse regulacije in druge ureditve vodotokov, morajo biti narejene tako, da ne spreminjajo naravne oblikovanosti vodotoka. Uporabljeni materiali in obvezna obsaditev obnovljene struge vodotoka morajo biti oblikovno in po vrstah enaki naravni.
(Opomba: za varovanje voda jezera in obrežja bo podal podrobne pogoje upravljalec).

Trajno se zagotovi ohranitev naslednjih objektov naravne in kulturne dediščine:
Naravna dediščina:
ND 1: Ločnica – naravna znamenitost; potok in obvodni prostor (območja urejanja G5, K3 in B2a in b)
ND 2: Ornitološki in ihtiološki rezervat, v nastajanju (B 2 a in b, J a in K 7)
Objekti z vrednostjo kulturne dediščine:
Rakitovec 1 a; kozolec
Rakitovec 4; gospodarsko poslopje (marof) in klet Rakitovec 9; hiša
Rakitovec 13; kozolec (toplar) in znamenje Drobinsko 3; marof
Grobelce 27; stara hiša in gospodarsko poslopje in leseni križ nad Velikim Rakitovcem
Zaselka Veliki (K/S 1 a) in Mali Rakitovec (K/S 1 b) imata kot celota vrednost kulturne dediščine.
Za vse posege v prostor – pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot naravna in kulturna dediščina ali spomenik velja, da se morajo izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki predpiše pogoje in izda soglasje.

Da bi zagotovili varstvo naravnih in z delom pridobljenih vrednot pred požari, je pri izdelavi lokacijske dokumentacije za posamezne posege upoštevati vse zahteve, veljavne požarnovarnostne zakonodaje, zlasti pa:
– struktura predvidenih objektov naj temelji na pretežno prostostoječih objektih v zelenju, kar zmanjša nevarnost prenosa požara na sosednje objekte
– zagotoviti je dostop interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta, če je mogoče pa iz vseh strani
– ceste, interventne poti in dostopi morajo biti izvedeni tako, da prenesejo osni pritisk vozila do 10 t ter široke vsaj 3,5 m
– požarna voda se zagotavlja z obstoječim in predvidenim hidrantnim omrežjem
– vsi objekti morajo imeti dovolj zunanjega prostora za morebitno evakuacijo ljudi in blaga iz objektov
– pri izdelavi lokacijske dokumentacije je treba upoštevati razdaljo, čas prihoda in oddaljenost najbližje gasilne enote.

S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati za območji urejanja K1 in Gl v občini Šentjur določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja gozdov in I. območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 12/91).

Lokacijska dokumentacija, s katero se določijo podrobnejše usmeritve za posamičen poseg v prostor, mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju nameravanega posega, po stopnji podrobnosti in kompleksnosti obdelave pa naravi problemov, ki jih nameravani poseg sproži in vplivu nameravanega posega v ekološko ravnovesje.

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije, s katero se določi podrobne usmeritve za posamičen poseg v prostor je potrebno upoštevati vse pogoje in usmeritve tega odloka ter pogoje iz soglasij k temu odloku.

Lokacijsko in gradbeno dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen za objekte in naprave, ki so opredeljeni kot pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin ter za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno in za druge postavitve, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcije.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.