Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 39/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter 27. člena Statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 27/91) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na skupni seji zborov občinske skupščine dne 15. decembra 1993 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja SC5 Zgornji trg
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja SC5 Zgornji trg.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
1. Odlok
2. Regulacijsko karto v M 1:5000
3. Obrazložitev meril in pogojev
4. Soglasja pristojnih organov in organizacij
5. Prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986-2000.
3. člen
Meja prostorskih ureditvenih pogojev je razvidna iz regulacijske karte v M 1:5000.
II. SKUPNE DOLOČBE
1. Vrste posegov
4. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi PUP, so dovoljeni naslednji posegi:
• tekoča vzdrževalna dela
• prenova obstoječih objektov
• gradnja in rekonstrukcija prometnih objektov in naprav
• gradnja in rekonstrukcija komunalnih, energetskih ter komunikacijskih vodov in naprav
• urejanje odprtih površin in opremljanje z mikrourbano opremo.
5. člen
Na parcelah in objektih, ki so posebej označeni, so dopustni še naslednji posegi:
• dopolnilne gradnje
• spremembe namembnosti
• gradnja pomožnih objektov
• rušitve zaradi sanacij neprimernih posegov.
2. Varovanje dediščine
6. člen
Spomeniško varstvo
Celotno območje urejanja se varuje kot kvalitetna urbanistična dediščina. Glede na karakteristike in pomen je za posamezne objekte posebej določen režim varovanja.
Za vse posege na zavarovanih objektih je potrebno predhodno pridobiti spomeniškovarstvena izhodišča, kasneje pa soglasje k projektni dokumentaciji.
3. Oblikovanje objektov in drugih posegov
7. člen
Splošne usmeritve
Vsi posegi na območju urejanja – dopolnilne gradnje, prenova in druge ureditve, morajo vzdrževati ali izboljševati vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja.
Zunanji izgled vseh novogradenj in prenovljenih objektov se mora v čim večji meri približevati arhitektonskemu izročilu Zgornjega trga.
8. člen
Uporabljeni materiali
Vsi materiali, ki so uporabljeni pri novogradnjah ali prenovi in ki so vidni na fasadi, morajo biti po izgledu in teksturi tradicionalni.
Za prekrivanje streh je obvezna uporaba opečne kritina – bobrovec ali zareznik.
Na fasadah je obvezna uporaba gladkega ometa.
9. člen
Kompozicija volumnov
Tlorisi novogradenj morajo biti v razmerju od 2:3 do 1:2.
Dozidave na dvoriščni strani uličnih objektov se izvedejo v obliki "L" ali "T".
Vertikalni gabariti novogradenj se ravnajo po vertikalnih gabaritih sosednjih objektov. Dozidave in nadzidave ne smejo višinsko presegati uličnih objektov.
Nakloni strešin so dovoljeni med 42 in 44 stopinj.
10. člen
Kompozicija fasad
Zasnove fasad novogradenj in prenovljenih uličnih objektov in objektov izpostavljenih v zunanjih vedutah morajo upoštevati kompozicijske značilnosti fasad objektov iz zaključka 19. stoletja. Upoštevanje teh zakonitosti je obvezno na ulični fasadi in drugih izpostavljenih fasadah.
Pod kompozicijo fasade se šteje vertikalna in horizontalna členitev (členitev na osi), razmerja med fasadnimi površinami in odprtinami, razporeditev in razmerja odprtin na fasadi.
11. člen
Arhitektonski elementi
Pri oblikovanju fasad novogradenj in prenovljenih uličnih objektov in objektov izpostavljenih v zunanjih vedutah je obvezna uporaba tradicionalnih arhitektonskih elementov. Le-ti se lahko uporabljajo smiselno.
Strešni napušči so lahko široki maksimalno 50 cm, zaključujejo se obvezno pod ostrim kotom.
12. člen
Strešne odprtine
Na kulturnih spomenikih strešne odprtine niso dovoljene.
Na objektih zavarovanih s III. varstvenim režimom je izvedba možna pod spomeniškovarstvenimi pogoji, v minimalnem obsegu, s točno določeno mikrolokacijo in dimenzijo.
Na objektih zavarovanih s IV. varstvenim režimom je izvedba možna po pogojem, da so historične oblike, kot nadaljevanje arhitekturnega sloga fasade.
Na drugih objektih in novogradnjah so dovoljene strešne odprtine historičnih oblik in fasadni zatrepi.
Strešna okna v ravnini strehe niso dovoljena.
13. člen
Barvna skala na fasadah Pri prenovi fasad in novogradnjah se uporabljajo pastelni barvni toni.
4. Spremembe namembnosti
14. člen
Splošne usmeritve Na območju urejanja so v obstoječih objektih možne spremembe namembnosti, iz stanovanjske v javne namembnosti.
Za celotno območje urejanja so določeni kriteriji, po katerih se ocenjuje primernost novih dejavnosti, za določene objekte so v posebnih določbah primerne dejavnosti že opredeljene.
Javnim programom se praviloma namenjajo pritličja, v določenih objektih jim je možno nameniti tudi druge etaže.
15. člen
Kriteriji primernosti programov Primernost novih dejavnosti se ocenjuje glede na:
• atraktivnost ponudbe
• javnost programov
• motilnost programov.
Primerne so dejavnosti, ki povečujejo atraktivnost ponudbe in pojavne slike Zgornjega trga in mu zagotavljajo mestno vsebino in živahen dnevni utrip.
Dejavnosti, ki kakorkoli negativno vplivajo na kvaliteto bivanja, ali zmanjšujejo njegovo mestnost, niso sprejemljivi.
Negativni vplivi so predvsem prekomeren hrup, škodljive emisije, intenziven promet s tovornimi vozili, skladiščenje na prostem ali v večjih, samostojnih skladiščih.
Prednost imajo programi kulture, uslužnostne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovina.
Proizvodna obrt je v celoti neprimerna dejavnost.
16. člen
Obseg programske prenove
Za skladen razvoj celote je možno javnim programom nameniti 30% površin v obstoječih objektih. Ostale površine so namenjene stanovanjem in njihovim pomožnim prostorom.
5. Urejanje javnih površin
17. člen
Urejanje prometnih površin
Prometnice imajo določeno mejo cestnega sveta, znotraj katerega so dovoljene prometne ureditve in ureditve urbane opreme, pod pogojem, da ne ovirajo prometa.
Priključki in dovozi na javno cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo potrebno varnost v prometu.
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz z motornim vozilom in urgentni dovoz.
Pri novogradnjah in spremembi namembnosti v obstoječih objektih mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
18. člen
Urejanje glavne ulice
Prenova glavne ulice se izvede v poteku od osnovne šole do pokopališča, vključno s prostorom pred in ob cerkvi ter stransko potjo mimo gostilne Kajzler. Načrtovanje in izvedba morata biti kompleksna, z upoštevanjem celotnega poteka in vseh vidikov (prometna ureditev, oblikovna prenova, prenova pripadajoče infrastrukture). Izvedba prenove je možna v več smiselnih etapah.
V poteku glavne ulice od cerkve do parka pod kostanji, mora biti tržna površina vzpostavljena v vsej ulični širini.
Kostanji ob stavbi št. 30 se varujejo.
19. člen
Ulična oprema
Razmejitve med voznimi površinami in površinami za pešce se izvedejo s poudarki v tlaku ali litoželeznimi konfini, kjer je to potrebno.
Podaljškom lokalov (vrtovi, sedenje, prodaja na prostem) se nameni samo toliko javnih površin, da ne ovirajo gibanja pešcev. Fiksne nadstrešnice na ulični strani niso dovoljene.
Napisi, znamenja, oznake na objektih so dovoljeni v obliki tradicionalnih izveskov ali tabel v ravnini fasade.
Za javno razsvetljavo se uporabljajo litoželezni kandelabri.
6. Komunalno urejanje
20. člen
Vsi obstoječi objekti in novogradnje se priključijo na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno in plinsko omrežje.
Poteke primarnega in sekundarnega komunalnega omrežja je potrebno načrtovati racionalno, po javnih prometnih površinah tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje.
Poteki morajo biti z ureditvijo javnih površin ter medsebojno usklajeni.
Vodovodno omrežje
Za potrebe vodooskrbe bo potrebno prenoviti primarno in sekundarno napeljavo tako, da bo možno neposredno priključevanje posameznih potrošnikov.
Po situaciji, premerih cevi in opremi mora sekundarno omrežje ustrezati Pravilniku o normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Sekundarno omrežje mora biti opremljeno z nadzemnimi hidranti v skladu z istim pravilnikom.
Kanalizacija
Za potrebe obstoječe in dopolnilne gradnje bo potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje. Predviden je ločen kanalski sistem.
Do izgradnje kanalizacije je dovoljeno priključevanje objektov na vodotesne greznice.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno in v skladu z geološkimi pogoji.
Odpadne vode uporabnikov kanalizacijskega sistema morajo biti take kvalitete, da ustrezajo strokovnemu navodilu za izpust v javno kanalizacijo.
Ogrevanje
Oskrba s toplotno energijo za ogrevanje je predvidena s plinom.
Do izgradnje plinskega omrežja je dopustna uporaba individualnih energetskih virov.
Javna razsvetljava
Potrebno je zagotoviti minimalno srednjo vrednost osvetljenosti javnih površin. Na območjih, kjer omrežje javne razsvetljave še ni zgrajeno se le-to dopolni.
7. Varovanje in izboljšanje okolja
21. člen
Varstvo zraka
Dovoljene so le dejavnosti, ki ne onesnažujejo zraka. Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je potrebno ustrezno locirati nove dejavnosti in novogradnje, tako da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z Odlokom o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja.
Za območje urejanja je glede maksimalne dovoljene ravni hrupa določena IV. stopnja zahtevnosti po omenjenem odloku.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke in odpadke, ki bodo nastali pri bodočih dejavnostih, je potrebno zbirati v smetnjakih. Zbirna mesta morajo biti dobro prometno dostopna in ne na prometni površini.
Končna dispozicija odpadkov je na centralni deponiji komunalnih odpadkov.
8. Varstvo pred požarom
22. člen
Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti.
9. Pomožni objekti
23. člen
Pomožne prostore je potrebno zagotoviti znotraj osnovnih objektov. Kadar to ni možno, se lahko na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov gradijo pomožni objekti kot prizidave ali samostojni objekti.
V oblikovanju in uporabi materialov fasad in streh se morajo pomožni objekti prilagajati osnovnim objektom.
Maksimalna skupna velikost obstoječih in predvidenih pomožnih objektov na stavbnem zemljišču je 18 m2.
Ograje so lahko visoke do 1 m.
II. POSEBNE DOLOČBE
24. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 1
V pritličju je možna sprememba namembnosti - trgovina, poslovne dejavnosti, gostinstvo.
Možne so dozidave v omejenem obsegu na dvoriščni strani.
25. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 3
V pritličju je možna sprememba namembnosti -trgovina, poslovne dejavnosti, gostinstvo.
Možna je nadzidava prizidane garaže, s sočasno oblikovno sanacijo južnega vogala hiše.
26. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 4
Možne so dozidave v omejenem obsegu na dvoriščni strani.
27. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 6
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom III. stopnje, ki določa varovanje celovitosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina, kletni prostor z lesenim stropom in portalom. Pred morebitnimi posegi je obvezna celovita spomeniškovarstvena raziskava notranjščine in zunanjščine.
V pritličju je možna sprememba namembnosti - trgovina, poslovne dejavnosti, gostinstvo.
28. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 7
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa in kletni oboki.
Objekt je možno v celoti nameniti javnim programom - gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti.
V prenovo je potrebno vključiti prostor pred stavbo na južni strani.
29. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 8
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa in zunanjščina.
Objekt je možno v celoti nameniti javnim programom - programi kulture, poslovne dejavnosti, trgovina.
30. člen
Ul. skladateljev Ipavcev, 10
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa in zunanjščina.
Pritličje je možno nameniti javnim programom - trgovina, poslovne dejavnosti.
V prenovo je potrebno vključiti prostor med stavbami št. 10, 11, 13.
31. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 11
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa in zunanjščina.
Pritličje je možno nameniti javnim programom - trgovina, poslovne dejavnosti.
V prenovo je potrebno vključiti prostor med stavbami št. 10, 11, 13.
32. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 13
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom III. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina, osnovni tloris notranjščine, oboki.
V prenovo je potrebno vključiti prostor med stavbami št. 10, 11, 13.
33. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 14
Stavba je razglašena za kulturni spomenik in je spomeniško varovana z varstvenim režimom II. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti, celovitosti, historične pričevalnosti in likovno-arhitekturne vrednosti spomenika.
34. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 15
Stavba je spomeniško, varovana z varstvenim režimom III. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti, celovitosti, historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina, osnovni tloris notranjščine, portali, oboki.
35. člen
Župnijska cerkev Sv. Jurija
Stavba je razglašena za kulturni spomenik in je spomeniško varovana z varstvenim režimom I. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti, celovitosti, historične pričevalnosti in likovno-arhitekturne vrednosti spomenika.
36. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 16
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom III. stopnje, ki določa varovanje celovitosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina, obočne konstrukcije.
Pritličje je možno nameniti javnim programom - uslužnostne dejavnosti, trgovina, kulturni programi.
37. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 17
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom III. stopnje, ki določa varovanje enovitosti, intaktnosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina, osnovni tloris notranjščine, intaktnost komunikacijskega dela - stopnišče z lesenimi elementi, stavbno pohištvo.
38. člen
Stavba na dvoriščni parceli
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje lokacije, stavbne mase in zunanjščine. Varuje se stavbna masa, zunanjščina. V celotnem objektu so možni javni programi – trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti, gostinstvo, turizem, programi kulture.
Na lokaciji je možna nadomestna gradnja pod pogoji predpisanih oblikovnih regulacij.
39. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 18
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom III. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti, celovitosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna, masa, zunanjščina z vsemi arhitekturnimi sestavinami.
Pritličje je možno nameniti javnim programom - gostinstvo, trgovina.
Nadzidave so možne na prizidanih delih na dvoriščni strani, vendar le pod pogojem, da se le-te sočasno oblikovno sanirajo.
Obvezna je oblikovna sanacija ali odstranitev dozidane terase na južni strani.
40. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 19, 19a
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina, oboki v notranjščini.
V pritličju so možni javni programi - trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti.
Dozidave so možne na dvoriščni strani.
41. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 20
Dozidave so možne na dvoriščni strani. Na lokaciji je možna nadomestna gradnja pod pogoji predpisanih oblikovnih regulacij.
42. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 21
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina.
V pritličju so možni javni programi – trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti.
Dozidave so možne na dvoriščni strani.
43. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 22, 23
Dozidave so možne na dvoriščni strani.
Na lokaciji je možna nadomestna gradnja pod pogoji predpisanih oblikovnih regulacij.
44. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 24
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje historične pričevalnosti. Varuje se lokacija, stavbna masa, kletni portal in oboki.
V pritličju so možni javni programi - gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti.
Dozidave so možne na dvoriščni strani.
45. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 26
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje intaktnosti in historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina.
V pritličja so možni javni programi - gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti.
Dozidave so možne na dvoriščni strani.
46. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 27
Stavba je razglašena za kulturni spomenik in je spomeniško varovana z varstvenim režimom II. stopnje, ki določa varovanje izvirnosti, intaktnosti, kulturne, historične in estetske pričevalnosti.
Objekt je možno v celoti nameniti javnim programom - protokolarni mestni programi, programi kulture.
V prenovo je potrebno vključiti in vrtni del parcele.
47. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 28
Stavba je razglašena za kulturni spomenik in je spomeniško varovana z varstvenim režimom II. stopnje, ki določa varovanje izvirnosti, intaktnosti, historične in estetske pričevalnosti.
Objekt je možno v celoti nameniti javnim programom - programi kulture, turistične dejavnosti.
V prenovo je potrebno vključiti dvoriščni in vrtni del parcele.
48. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 29
V pritličju so možni javni programi - gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti.
49. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 30
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa in zunanjščina.
Objekt je možno v celoti nameniti javnim programom - gostinstvo, turizem.
V prenovo je potrebno vključiti park s kostanji in vrtni del parcele.
50. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 31
Pri stavbi se varuje stavbna masa in lokacija.
V pritličju so možni javni programi - trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti.
Na dvoriščni strani so možne dozidave.
51. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 36
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom IV. stopnje, ki določa varovanje historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina in lokacija.
V pritličju so možni javni programi - trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti.
Na dvoriščni strani so možne dozidave.
52. člen
Ul. skladateljev Ipavcev 36
V pritličju so možni javni programi - trgovina, poslovne dejavnosti, uslužne dejavnosti.
Na dvoriščni strani so možne dozidave.
53. člen
Pod Rebrami 1
Stavba je spomeniško varovana z varstvenim režimom III stopnje, ki določa varovanje historične pričevalnosti. Varuje se stavbna masa, zunanjščina, portali, oboki in lokacija.
V pritličju, morebiti tudi v kleti, so možni javni programi - gostinstvo, trgovina, uslužne dejavnosti.
Na dvoriščni strani so možne dozidave.
54. člen
Pod Rebrami 2
Na lokaciji je možna nadomestna gradnja pod pogoji predpisanih oblikovnih regulacij.
III. KONČNE DOLOČBE
55. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
56. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-14/93-1
Šentjur pri Celju, dne 15. decembra 1993.
Predsednik
Skupščine občine
Šentjur pri Celju
Jurij Malovrh l. r.