Na podlagi tretjega odstavka 40. člena in 1. točke 24. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), drugega odstavka 2. člena Odredbe 6 izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1994 (Uradni list RS, št. 72/93) ter 119. člena Statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86 in 31/86) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Kamnik

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija Veterinarski zavod ljubljanske regije, DE Kamnik (v nadaljnjem besedilu veterinarski zavod) in veterinarske organizacije, ki so verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni (v nadaljnjem besedilu obratne veterinarske ambulante) opraviti v letu 1994 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.

Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O vakcinacijah se morata medsebojno obveščati tudi veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih.

Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani po programu, ki ga določi Republiška veterinarska uprava v MKG.

Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki izvajata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu vakcinacije oziroma preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželenih stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.

Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje, goveda in drobnico v vaseh Klanec, Breg in Komenda. Preventivno cepljenje opravi veterinarski zavod do 30. aprila 1994.

Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno od 1. 2. do 15. 4. 1994.
Mladi psi morajo biti cepljeni prozi steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva in sicer na stroške imetnika živali.
Peroralno cepljenje lisic je treba opraviti po programu, ki ga odredi Republiška veterinarska uprava.
Cepljenje iz prvega do tretjega odstavka tega člena opravi veterinarski zavod z inaktiviranim (mrtvim) cepivom.
Cepljenje lisic iz četrtega odstavka tega člena opravijo veterinarski zavod in lovske organizacije v roku, ki ga določi Republiška veterinarska uprava, s cepivom, ki ga odobri minister za kmetijstvo in gozdarstvo.

Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane in japonske prepelice:
– v perutninskih obratih organizacij in podjetij;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij in podjetij ali večje reje zasebnih neorganiziranih rejcev;
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost;
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živim ali mrtvim cepivom po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026/82 z dne 11. marca 1982) oziroma po programu imunoprofilakse, prilagojenim epizootiološki situaciji AKK 1994. letu.
Cepljenje po tem členu opravi veterinarski zavod, v perutninskih obratih organizacij in podjetij pa obratna veterinarska ambulanta. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno cepivo določi proizvajalec.

Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat in matičnih jat japonskih prepelic, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, iz perutninskih jat, ki so bile cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba cepiti matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
– v perutninskih obratih organizacij in podjetij;
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi veterinarski zavod, v obratih organizacij in podjetij pa obratna veterinarska ambulanta.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Vzorce krvi za kontrolo imunosti po določenih cepljenjih iz 7. in 8. člena te odredbe vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu Republiške veterinarske uprave. Preiskave na kontrolo imunosti pa mora zagotoviti obratna veterinarska ambulanta pri pooblaščenem inštitutu Veterinarske fakultete v Ljubljani.
V jatah, registriranih za proizvodnjo valilnih jajc za izvoz je treba opraviti pregled po 20 vzorcev krvi na klamidiozo. Vzorce odvzame obratna veterinarska ambulanta, pregled pa opravi pooblaščeni inštitut Veterinarske fakultete v Ljubljani in sicer na stroške imetnika živali.
Matične reje okrasnih in sobnih ptic terjate pasemskih golobov morajo biti proste klamidioze. Redno letno je treba opraviti serološko preiskavo najmanj 10% ptic iz rej oziroma jat. Vzorce odvzame veterinarski zavod in jih pošlje na preiskavo na Inštitut za zdravstveno varstvo ptic Veterinarske fakultete v Ljubljani. Odvzem vzorcev in preiskava se opravi na stroške imetnika živali.

Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev.
Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se krmijo s pomijami iz gostinskih obratov, obratov družbene prehrane in drugih javnih lokalov ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja bremenijo imetnika živali.
Cepljenje iz tega člena se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa, opravi pa jo veterinarski zavod.

Tuberkulinizirati je treba 50% vseh krav in brejih telic v občini (X. tuberkulinizacija) in vse plemenske merjasce.
Tuberkulinizacijo opravi veterinarski zavod.

Na brucelozo je treba enkrat letno preiskati 10% rej krav in brejih telic v hlevih individualnih proizvajalcev z 10 ali več krav in/ali brejih telic s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija. Prav tako je treba dvakrat letno klinično in serološko pregledati vse ovne na infekcijo z Brucella ovis.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, laboratorijske preiskave pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v naravnem pripustu. Prav tako je treba preiskati na IBR-IPV 50% rej bikovskih mater svetlo lisaste in sivo rjave pasme.
Enkrat letno je treba pregledati vse bike v naravnem pripustu na vibriozo, kampilobakteriozo, leptospirozo, trihomoniazo, levkozo ter bakteriološko pregledati seme na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce odvzame veterinarski zavod, preiskavo pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

Na kužno malokrvnost in na theilerozo je treba preiskati vse žrebce plemenjake na območju občine.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, serološki pregled vzorcev z gelprecipitinskim testom (Coggins test) opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Opraviti je treba pregled krvi na leptospirozo v rejah športnih konj in sicer najmanj 50 dni pred tekmovanjem, da se lahko pozitivne živali ustrezno zdravijo. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, preiskavo opravi Veterinarska fakulteta. Odvzem in pregled se opravi na stroške imetnika živali.

Na hudo gnilobo čebelje zalege, povzročitelja Noseme apis in pršičavost je treba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi. Omenjene družine je treba tretirati proti varoozi z registriranimi zdravili po navodilu proizvajalca.
Preglede in preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Preglede na hudo gnilobo čebelje zalege se opravi spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda).
Vzorce zimske mrtvice za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in pošlje Veterinarski fakulteti v Ljubljano.
Vzorce mrtvic je treba poslati do 31. marca 1994, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1994.

Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvi, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 1994, vzorci tržnih rib pa ko to odredi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1994 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1994.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in jih pošlje Veterinarski fakulteti v Ljubljani.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.