Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ter drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o referendumu in o ljudski iniciativi
Razglašam zakon o referendumu in o ljudski iniciativi,. ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 1994 in o njem ponovno odločal na seji dne 8. marca 1994.
Št. 0100-28/94
Ljubljana, dne 8. marca 1994.
Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
o referendumu in o ljudski iniciativi
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum in posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora.
Ta zakon ureja tudi način uresničevanja ljudske iniciative za spremembo ustave in za sprejem zakona.
2. člen
Referendum o ustanovitvi občine ureja poseben zakon.
V postopku za izvedbo referenduma o ustanovitvi občine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona glede vprašanj, ki s posebnim zakonom niso urejena.
3. člen
Določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo tudi za referendum v lokalni skupnosti, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
II. REFERENDUM
1. Referendum o spremembi ustave
4. člen
Z referendumom o spremembi ustave državljani odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor.
5. člen
Državni zbor mora razpisati referendum o spremembi ustave, če to zahteva najmanj trideset poslancev. Zahtevo lahko vložijo po sprejemu spremembe ustave, vendar pred njeno razglasitvijo v državnem zboru. Državni zbor mora razpisati referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve.
6. člen
Sprememba ustave je na referendumu potrjena, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.
7. člen
Če je sprememba ustave na referendumu potrjena, državni zbor sprejeto spremembo ustave razglasi, ko prejme poročilo o izidu referenduma.
8. člen
Državni zbor je vezan na izid referenduma.
Dve leti po izvedbi referenduma državni zbor ne more sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
2. Zakonodajni referendum
9. člen
Na zakonodajnem referendumu se lahko volivci vnaprej izjavijo o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom (v nadaljnjem besedilu: predhodni referendum), ali potrdijo zakon, ki ga je državni zbor že sprejel (v nadaljnjem besedilu: naknadni referendum).
10. člen
Zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati:
– o zakonih, ki se sprejemajo po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne potrebe države, interesi obrambe ali naravne nesreče,
– o zakonih, od katerih je neposredno odvisno izvrševanje sprejetega državnega proračuna,
– o zakonih, ki se sprejemajo za izvrševanje ratificiranih mednarodnih pogodb.
11. člen
Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum na svojo pobudo.
Predlog, naj državni zbor razpiše zakonodajni referendum, lahko da vsak poslanec.
12. člen
Državni zbor mora razpisati zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev.
13. člen
Zahtevo volivcev za razpis referenduma vloži njihov predstavnik. Zahtevi mora biti priloženo najmanj štirideset tisoč podpisov volivcev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov.
Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu s 14. členom tega zakona in mora biti podprta s podpisi najmanj dvesto volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča. Obvestilo o pobudi se vloži neposredno pri pristojni službi državnega zbora.
Predsednik državnega zbora obvesti o dani pobudi najpozneje v treh dneh po prejemu pobude ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma: O tem roku obvesti tudi pobudnika zahteve.
Volivec da svojo podporo zahtevi s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. V obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša podpora volivca. Volivec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice. Volivec lahko da podporo s podpisom posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat.
14. člen
V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Zahteva mora biti obrazložena.
15. člen
Če državni zbor meni, da v zahtevi za razpis referenduma ni jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ali če zahteva ni obrazložena, pozove predstavnika predlagatelja, naj jasno opredeli vprašanje oziroma dopolni zahtevo z obrazložitvijo.
Če predstavnik predlagatelja vztraja pri vprašanju iz prejšnjega odstavka ali če ne dopolni zahteve z obrazložitvijo, lahko državni zbor odloči, da referenduma ne razpiše.
16. člen
Če državni zbor meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče.
Ustavno sodišče odloči o zahtevi v tridesetih dneh.
17. člen
Predlog oziroma zahteva za razpis predhodnega referenduma se lahko vloži od dneva, ko je predlog zakona predložen državnemu zboru, do začetka tretje obravnave predloga zakona.
Če je pobuda za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma dana pred začetkom prve obravnave predloga zakona, rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi ne sme biti krajši od petinštirideset dni in ne daljši od šestdeset dni. Če je taka pobuda dana pozneje, ta rok ne sme biti krajši, od trideset dni in ne daljši od petinštirideset dni.
Če je dana pobuda za vložitev zahteve za razpis predhodnega referenduma, državni zbor ne sme začeti tretje obravnave predloga zakona pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.
18. člen
Predhodni referendum se lahko nanaša na vprašanje:
– ali naj se določeno vprašanje uredi z zakonom,
– ali naj se s predlaganim zakonom uredi določeno vprašanje tako, kot je predlagano,
– ali naj se s predlaganim zakonom uredi določeno vprašanje drugače, kot je predlagano, in kako naj se uredi,
– ali naj se v predlaganem zakonu uredi določeno vprašanje, ki v zakonu ni urejeno, in kako naj se uredi.
19. člen
Državni zbor mora razpisati predhodni referendum najkasneje v tridesetih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma.
V primeru iz 16. člena mora državni zbor razpisati referendum najkasneje v sedmih dneh po prejemu odločitve ustavnega sodišča, da zahteva za referendum ni protiustavna.
20. člen
Državni zbor lahko ob sprejemu zakona odloči, da razpiše naknadni referendum o zakonu, ki ga je sprejel.
21. člen
Najmanj tretjina poslancev državnega zbora in državni svet lahko vložita zahtevo za razpis naknadnega referenduma najkasneje v sedmih dneh po sprejemu zakona.
Najmanj štirideset tisoč volivcev lahko vloži zahtevo za razpis naknadnega referenduma v tridesetih dneh po sprejemu zakona pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora na način, ki je določen v 13. členu tega zakona.
V primeru iz prejšnjega odstavka državni zbor zadrži objavo zakona do poteka roka za vložitev zahteve. Če zahteva v tem roku ni vložena, pošlje zakon v objavo.
22. člen
Državni zbor mora razpisati naknadni referendum najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma.
23. člen
Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
24. člen
Če~je na naknadnem referendumu zakon potrjen, ga državni zbor pošlje v objavo takoj, ko prejme poročilo o izidu referenduma.
25. člen
Državni zbor je vezan na izid referenduma.
Državni zbor mora pri sprejemanju zakona upoštevati odločitev, sprejeto na predhodnem referendumu.
Eno leto po izvedbi referenduma državni zbor ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju.
3. Posvetovalni referendum
26. člen
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.
27. člen
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja.
28. člen
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
29. člen
Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
III. POSTOPEK ZA IZVEDBO REFERENDUMA
1. Razpis referenduma
30. člen
Akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu.
Akt o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
31. člen
Z dnem, ki je določen kot dan razpisa referenduma, začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma.
32. člen
Za dan glasovanja na referendumu se določi nedelja ali drug dela prost dan.
Za isti dan glasovanja se lahko razpišeta dva ali več referendumov.
33. člen
Od dneva razpisa do izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot petinštirideset dni.
34. člen
Najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja se akt o razpisu referenduma objavi v javnih občilih. V javnih občilih se objavi tudi besedilo akta,"o katerem se bo odločalo na referendumu.
Javna občila iz prejšnjega odstavka določi republiška volilna komisija.
Stroški objave se krijejo iz sredstev, namenjenih za izvedbo referenduma.
2. Pravica glasovanja na referendumu
35. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor.
Za vsako glasovanje na referendumu se sestavi splošni volilni imenik po zakonu o evidenci volilne pravice.
36. člen
Glasovanje na referendumu je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
37. člen
Glasuje se osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Pri glasovanju morata biti zagotovljena svoboda odločanja in tajnost glasovanja.
Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja na referendumu, niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.
3. Organi za izvedbo referenduma
38. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve v državni zbor.
39. člen
Republiška volilna komisija: – skrbi za zakonitost izvedbe referenduma,
– daje drugim volilnim organom strokovna navodila za izvedbo referenduma in nadzira njihovo delo,
– predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona,
– določa enotne standarde za material in druge materialne pogoje za izvedbo referenduma,
– ugotavlja in objavlja izid referenduma,
– opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
40. člen
Volilna komisija volilne enote:
– opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma,
– ugotavlja izid glasovanja v volilni enoti.
41. člen
Okrajna volilna komisija:
– določa volišča,
– imenuje volilne odbore,
– opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z izvedbo referenduma,
– ugotavlja izid glasovanja v volilnem okraju.
42. člen
Za vsako glasovanje na referendumu, se imenujejo volilni odbori, ki vodijo glasovanje na volišču in ugotavljajo izid glasovanja na volišču.
Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, ki jih imenuje okrajna volilna komisija izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja.
4. Glasovanje in ugotavljanje izida glasovanja
43. člen
Glede glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja na referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.
44. člen
Javna propaganda v zvezi z referendumom se mora končati najkasneje štiriindvajset ur pred dnem glasovanja.
45. člen
Na volišču je treba razobesiti akt o razpisu referenduma in besedilo akta, o katerem se odloča na referendumu.
46. člen
Glasovnica vsebuje vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, in navodilo o načinu glasovanja.
Če se glasuje o več referendumskih vprašanjih, se o vsakem vprašanju glasuje s posebno glasovnico.
Glasuje se tako, da glasovalec obkroži na glasovnici besedo "za" ali "proti".
47. člen
Za glasovanje na referendumu ne veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in na glasovanje pri diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije.
48. člen
Naknadno glasovanje se opravi, če na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, kije bil določen za glasovanje z aktom o razpisu referenduma.
Naknadno glasovanje odredi republiška volilna komisija in se opravi najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ki je bil določen za dan glasovanja z aktom o razpisu referenduma.
49. člen
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število volivcev, vpisanih v volilni imenik,
– število volivcev, ki so glasovali po volilnem imeniku,
– število volivcev, ki so glasovali s potrdili,
– skupno število volivcev, ki so glasovali,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število volivcev, ki so glasovali "za",
– število volivcev, ki so glasovali "proti".
50. člen
Republiška volilna, komisija pošlje poročilo o izidu glasovanja državnemu zboru in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. Varstvo pravice glasovanja
51. člen
Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima vsak glasovalec pravico vložiti ugovor pri republiški volilni komisiji v roku treh dni od dneva izvedbe referenduma.
Republiška volilna komisija mora o ugovoru odločiti v roku oseminštirideset ur.
52. člen
Če republiška volilna komisija na podlagi ugovora ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma, razveljavi glasovanje na posameznem volišču in odredi ponovno glasovanje, ki se opravi najpozneje v petnajstih dneh.
Če republiška volilna komisija ugovor zavrne, lahko glasovalec vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v oseminštiridesetih urah po prejemu odločbe.
53. člen
Sodišče odloči o pritožbi v roku oseminštirideset ur. Sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona o upravnih sporih.
6. Druge določbe
54. člen
Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna.
Stroške javne propagande, v zvezi z referendumom nosijo organizatorji propagande.
55. člen
Glede vprašanj postopka izvedbe referenduma, ki s tem zakonom niso posebej urejena, in glede kazenskih določb se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.
56. člen
Določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo referenduma v lokalni skupnosti, s tem da postopek za izvedbo referenduma vodijo volilni organi, ki vodijo lokalne volitve.
IV. LJUDSKA INICIATIVA
57. člen
Najmanj trideset tisoč volivcev, lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave.
V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj trideset tisoč volivcev.
58. člen
Najmanj pet tisoč volivcev lahko predloži državnemu zboru predlog zakona.
Predlog zakona mora vsebovati sestavine, ki jih določa poslovnik državnega zbora. Predlogu morajo biti priloženi podpisi najmanj pet tisoč volivcev.
59. člen
Pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov.
Pobudnik obvesti, o svoji pobudi predsednika državnega zbora, ki ravna po četrtem odstavku 13. člena tega zakona. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu je šestdeset dni.
Volivec da svojo podporo predlogu na način, ki je določen v petem odstavku 13. člena tega zakona.
Predlog za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predlog zakona pošlje državnemu zboru predstavnik volivcev.
V. KONČNI DOLOČBI
60. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88).
61. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 005-01/92-1/12
Ljubljana, dne 8. marca 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
